Novice

Otočje pod finsko suverenostjo, kjer je edini uradni jezik švedščina, švedska manjšina pa predstavlja 92 odstotkov od skupaj 27.000 prebivalcev regije, že od leta 1921 uživa visoko stopnjo avtonomije na področju izobraževanja, zdravstva in zagotavljanja javnega reda in miru. V praksi velja, da mora Alandsko otočje potrditi mednarodne pogodbe, ki jih podpiše Finska.
Alandsko otočje je tako istega leta kot preostala Finska glasovalo za vstop v Evropsko unijo, Finska pa je avtonomni status otočja vključila v določila njene pristopne pogodbe. Za otočje si je najvzhodnejša izmed skandinavskih držav izborila tudi poseben status glede davčne politike, še posebej glede pravil o davku na dodano vrednost (DDV). Tako so v teritorialnih vodah otočja na trajektih, ki povezujejo Švedsko in Finsko, za razliko od ostale unije še vedno dovoljene prodajalne, v katerih prodajajo blago opravičeno plačila DDV.

Otočje, ki ima sicer enega predstavnika v finskem parlamentu, zase sedaj zahteva sedež v Evropskem parlamentu in pravico do zastopanosti pred Sodiščem Evropskih skupnosti. V nasprotnem primeru grozi z zavrnitvijo evropske ustavne pogodbe.

"Ko neka država preda del svojih pristojnosti, dobi nekaj v zameno. Alandsko otočje ni dobilo ničesar," poudarja lokalni uradnik Harry Jansson, ki je sodeloval pri pogajanjih o statusu otočja znotraj unije.

Finski parlament meni, da bi bilo nepravično in neuravnoteženo podeliti poslanski sedež v Evropskem parlamentu 27.000 prebivalcem otočja. Celotna Finska, ki ima 5,2 milijona prebivalcev, ima tam namreč 14 sedežev, kar pomeni en sedež na 375.000 ljudi. Alandske oblasti takšne argumente zavračajo s trditvijo, da avtonomija otočja ne temelji na številu prebivalstva.

Alandsko otočje, ki leži ob strateško pomembnem vstopu v Botnijski zaliv, je bilo do leta 1809 pod švedsko oblastjo. Nato je padlo v ruske roke, leta 1856 pa je bilo v celoti demilitarizirano. Ko je ob koncu prve svetovne vojne postalo del finske države, so se začela nesoglasja med švedsko manjšino na otočju in finskimi oblastmi. Društvo narodov je Finski leta 1921 podelilo suverenost nad otočjem, v zameno pa je ta Alandskim otokom morala podeliti široko avtonomijo.

Regija je najbogatejše območje Finske in ena najbogatejših regij Evropske unije. Nezadovoljstvo s članstvom med otočani nenehno narašča vse od vstopa v unijo leta 1995. Vse glasnejši tako postajajo glasovi za izstop iz EU in za neodvisnost od Finske, ki jo obtožujejo ignorantskega odnosa do otočja. Politična moč zagovornikov neodvisnosti naj bi se na letošnjih lokalnih volitvah po napovedih še povečala. (STA)