Davčni prihodki v EU v letu 2005 40,8 odstotka BDP
Najvišji delež v BDP davki predstavljajo na Švedskem (52,1 odstotka), na Danskem (51,2 odstotka), v Belgiji (47,7 odstotka) in v Franciji (45,8 odstotka), najmanjšega pa v "novih" članicah Romuniji (28,8 odstotka), Litvi (29,2 odstotka), na Slovaškem (29,5 odstotka) in v Latviji (29,6 odstotka), ki imajo v povprečju tudi precej nižje davke kot "stare" članice.
Najbolj se je delež davkov v BDP med letoma 2004 in 2005 povečal na Cipru, na Malti, na Poljskem in na Danskem, najbolj pa je padel v Avstriji, na Češkem, v Estoniji in na Slovaškem.
K skupnim davčnim prihodkom so v sedemindvajseterici največ prispevali davek na dodano vrednost (DDV) in razne carinske dajatve (34 odstotkov), sledili so socialni prispevki (32 odstotkov) in davki na dohodek in premoženje (31 odstotkov).
DDV in razne carinske dajatve so največji delež v BDP predstavljali v Bolgariji, na Danskem in na Cipru, najmanjšega pa v Litvi, na Češkem in v Nemčiji. Glede na BDP so največ od davkov na dohodek in premoženje pobrale skandinavske članice unije, najmanj pa Romunija, Bolgarija in Slovaška. Socialni prispevki so najvišji delež v BDP predstavljali v Nemčiji, v Franciji in na Češkem, najmanjšega pa na Danskem, na Irskem in na Malti. Na Danskem socialnih prispevkov praktično ne poznajo, saj se socialni ukrepi financirajo skoraj izključno iz splošnih davkov.
V Sloveniji se je delež davčnih prihodkov med letoma 1995 in 2005 ves čas gibal okrog 40 odstotkov. Še najbolj je padel med letoma 1995 in 1997, najbolj pa narasel prav med letoma 2004 in 2005. V Sloveniji so glede na BDP prihodki iz DDV in carinskih dajatev ter socialnih prispevkov nad povprečjem sedemindvajseterice, prihodki iz davkov na dohodek in premoženje pa pod evropskim povprečjem. (STA)