Novice

In katere so spremembe ustave, ki bi lahko zadovoljile obe strani? "Najprej je to ime dokumenta. Ime 'ustava' ni najbolj natančna opredelitev," meni Lenarčič. Kot drugo možnost državni sekretar navaja spremembo pri obsegu zadev, o katerih naj bi po predlogu ustave odločali s kvalificirano večino.
Tretja možnost je nadgradnja tretjega dela dokumenta, ki govori o politikah in delovanju EU. Ta del bi nadgradili z novimi vsebinami, ki so aktualne danes, niso pa bile v času nastajanja ustave, pojasnjuje Lenarčič in dodaja, da bi lahko v dokument dodali področja podnebnih sprememb, energetike in demografskih izzivov. S Poetteeringom sta se sicer strinjala, da mora besedilo ustave ohraniti čim večji del vsebine.

S predsednikom Evropskega parlamenta se je Lenarčič pogovarjal tudi o predsedovanju Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta. Lenarčič je povedal, da Slovenija za predsedovanje slogana "še nima in tudi ni nujno, da ga bo imela". Je pa že določena celostna grafična podoba, ki jo bo država razkrila nekaj tednov pred pričetkom predsedovanja.

Lenarčič je povedal, da so v vsebinske priprave na predsedovanje vključeni tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. "Računamo na dobro sodelovanje z njimi," je izrazil pričakovanje državni sekretar, ki se je s Poetteringom dogovoril o obisku "konference predsednikov" decembra v Sloveniji. Obisk v sestavi predsednikov političnih skupin v Evropskem parlamentu bo Poettering tudi vodil. (STA)