Novice

Komisija ocenjuje, da so se podjetja dogovarjala tudi na območju drugih evropskih držav, tudi v novih članicah, vendar se kazen nanaša na dokazano nedovoljeno dogovarjanje v zgolj štirih članicah povezave v obdobju najmanj od leta 1995 do 2004. Bruselj meni, da so tudi dvigala v institucijah EU nameščena kot "posledica kartelov", cene naprav pa naj bi bile precej višje, kot bi lahko bile. "Nemogoče je natančno določiti, za koliko so bile cene previsoke," poudarja Bruselj.
Polovico milijardne kazni - 480 milijonov evrov - bodo morala plačati podjetja v okviru ThyssenKrupp, nekaterim izmed četverice podjetij pa je za sodelovanje v kartelih v posamezni članici komisija kazen umaknila, saj so bila prva, ki so spregovorila o prepovedanih dejanjih. Tako je KONE prejel imuniteto za območje Luksemburga in Belgije, Otis pa za Nizozemsko. Kazen za ThyssenKrupp je komisija zvišala za polovico zaradi ponavljajočih kršitev. Za sodelovanje v kartelu na Nizozemskem je kazen prejelo tudi podjetje Mitsubishi Elevator Europe B.V.

Podjetja so si med seboj razdelila sodelovanje na javnih razpisih in pri drugih pogodbah za prodajo, montiranje, vzdrževanje ter posodabljanje dvigal in tekočih stopnic s ciljem, da praktično "zamrznejo" svoj delež na trgu in določijo cene. Razdeljevanje projektov je povsod potekalo zelo podobno: podjetja so se sporazumela glede ponudb, tako da se je že vnaprej vedelo, kdo naj bi dobil projekt. Ob tem so nekatera podjetja namerno ponudila zelo visoke cene, da je izgledalo, kot da gre za pravo konkurenco. Dogovor je segal tako daleč, da so določena podjetja, ki so dobro sodelovala z nekaterimi strankami, te tudi obdržala pri vseh poslih. To prakso so podjetja imenovala "obstoječa stranka ostane".

Med seboj so si torej vodilni v podjetjih na rednih srečanjih izmenjevali poslovne skrivnosti in zaupne informacije glede ponudb in cen, ki so jih ponujali ob razpisih in drugih natečajih - tudi v povezavi z bolnišnicami, železniškimi postajami, nakupovalnimi središči in trgovskimi centri. Evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je poudarila, da je "nezaslišano", da so podjetja delovala na tak način, še posebej, če je šlo za bolnišnice in podobne institucije. Glede na to, da bo posledice moč čutiti še zelo dolgo, saj bodo ta podjetja vgrajena dvigala in druge naprave vzdrževala in popravljala v prihodnje, je Kroesova ob visoki kazni dejala, da mora tudi "spomin na kazen trajati tako dolgo".

Današnja kazen je doslej najvišja za posamezno podjetje, najvišja pa je tudi v posameznem sektorju. Drugo najvišjo kazen - 462 milijonov evrov - si je leta 2001 prislužilo podjetje Hoffmann-La Roche AG zaradi kartelnega dogovarjanja na področju vitaminov. To je tudi sektor, ki po kaznih sledi sektorju dvigal in tekočih stopnic. (STA)