Kavkaško-kaspijska komisija pomoč Sloveniji pri predsedovanju EU
Po drugi strani pa je kot enako pomembne poudaril programe in pobude za reševanje zamrznjenih konfliktov ter spodbujanje gospodarstva v kavkaško-kaspijski regiji. V razpravi o zagotavljanju trajnostne gospodarske rasti so se sicer udeleženci zasedanja danes dotaknili tudi učinka energetskih trgov na proces institucionalne izgradnje.
Iranski predstavnik v komisiji Abas Maleki pa je danes poudaril, da je kavkaška regija "primer medetnične strpnosti" in predstavil zamisel o premisleku o "iranski strateški orientaciji - stran od Bližnjega vzhoda k Srednji Aziji - Kavkazu".
Komisija, ki jo sestavlja 17 predstavnikov iz EU, ZDA, Rusije in kavkaško-kaspijske regije, je prvo plenarno zasedanje sklenila z dogovorom, da bo poročilo o njenih dejavnostih pripravljeno do konca leta. V njem bo podan "analitičen prispevek", ki bo na voljo v pomoč prihodnjim predsedstvom EU in drugim mednarodnim organizacijam. Člani komisije pri projektu sodelujejo "v osebni vlogi" in ne kot "predstavniki svojih držav", je pojasnil Rupel.
Dejavnosti komisije financira britanska nevladna organizacija Links, vendar Rupel v prihodnje upa tudi na prispevek drugih nevladnih in vladnih organizacij. Slovensko zunanje ministrstvo pa bo najbrž prispevalo stroške za sestanek v Ljubljani, ki bo najverjetneje maja letos.
Člani komisije želijo, da bi imel njihov "analitičen prispevek" pozitivne učinke na politiko do kavkaško-kaspijske regije, za Slovenijo pa je projekt po besedah Rupla pomemben, ker s sodelovanjem v njem kaže, da je na področju splošnega, evropskega pomena "dejavna, da ima nekaj za povedat in da ni brezbrižna".
Evropska sosedska politika in z njo povezan zunanji vidik energetske politike EU je sicer področje, ki mu bo Slovenija med predsedovanjem uniji v prvi polovici leta 2008 posvečala posebno pozornost.
Kavkaško-kaspijska komisija se bo poleg današnjega sestala še na dveh plenarnih zasedanjih - najverjetneje maja v Ljubljani in novembra v Londonu. (STA)