Novice

Do sedaj je bilo izdanih okoli 10.000 berlinerjev. Izdaja jih okoljevarstvena organizacija Zelena liga, tiska pa tiskarna, ki za nemško centralno banko tiska tudi evre. Menjalni tečaj med evrom in berlinerjem je 1:1, sprejemajo pa jih v 190 trgovskih in gostinskih lokalih po mestu, večinoma v boemski četrti Kreuzberg.
Posebnost valute je še v tem, da potrošniki pri menjavi za en evro dobijo en berliner, medtem ko lastniki lokalov pri obratni menjavi za en berliner dobijo le 95 centov. Ostalih pet centov gre predvsem za dobrodelne dejavnosti v lokalni skupnosti.

Suzanne Thomas, ki vodi prostovoljni projekt berlinske lokalne valute, zatrjuje, da ne gre za upor proti evru, ki ga mnogi Nemci obtožujejo za višje cene mnogih proizvodov in storitev v državi, ampak zgolj za poskus širitve zavesti, da lahko vse potrebno ljudje kupijo v lastni lokalni skupnosti in jim zato ni treba v velikanska in odtujena nakupovalna središča.

Prvi primer lokalne valute je bil leta 2001 v Bremnu, kjer so uvedli rolanda, praksa pa se je nato po Nemčiji samo še širila. Lokalne valute poznajo tudi drugod po Evropi, npr. v Koebenhavnu in Torinu.

Vse skupaj je v Nemčiji v obtoku za 300.000 evrov lokalnih valut, kar je v primerjavi s celotno količino evrov v obtoku tako zanemarljiva številka, da nikakor ne vpliva na vrednost evra. Prav zato nemška centralna banka lokalnim valutam ne nasprotuje. Za ilegalno valuto bo šlo šele tedaj, ko bodo lokalne valute želele zamenjati uradno valuto in bodo imele izgled uradnih bankovcev. (STA)