Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Novice

EIB Sloveniji leta 2006 za 393 milijonov evrov posojil

8. februar 2007
Evropska investicijska banka (EIB) je Sloveniji lani zagotovila za 393 milijonov evrov ugodnih posojil, kar je za 0,3 odstotka več kot leto prej in predstavlja odstotek vseh posojil državam članicam Evropske unije v letu 2006. V zadnjih petih letih je tako Slovenija dobila za 1,191 milijarde evrov posojil ali 0,6 odstotka kolača za članice unije.
Največ posojil, za 300 milijonov evrov, je tudi letos dobila Družba za avtoceste v RS (DARS) za gradnjo petih novih avtocestnih odsekov. Nova Ljubljanska banka je dobila 50 milijonov evrov za financiranje malih in srednjih podjetij, Holding Slovenske elektrarne pa 43 milijonov evrov za gradnjo in upravljanje dveh novih hidroelektrarn na spodnji Savi, Blanca in Krško.
EIB je članicam unije v letu 2006 zagotovila za 39,85 milijarde evrov posojil, kar je za 2,426 milijarde manj kot leto prej. Novinke so skupaj prejele 4,963 milijarde evrov, kar je za 1,637 milijarde manj kot leta 2005, slovenski delež pa se je zvišal za 0,3 odstotka - z 282 milijonov evrov na 393 milijonov evrov posojil.
Največ so med deseterico iz širitvenega vala 2004 dobile Poljska (2,031 milijarde evrov posojil), Madžarska (1,160 milijarde evrov) in Češka (959 milijonov evrov), takoj za njimi pa je Slovenija. Malta je edina članica unije, ki ni dobila nič. Največ med vsemi državami pa sta dobili Španija (7,647 milijarde evrov) in Nemčija (6,562 milijarde evrov).

Kot šest prioritet v okviru EU je sicer EIB letos opredelila ekonomsko in socialno kohezijo, konkurenčno in inovativno gospodarstvo, učinkovito in lahko dostopno vseevropsko prometno omrežje (TEN), podporo malim in srednjim podjetjem, podnebne spremembe in zaščito okolja ter učinkovit, zanesljiv in diverzificiran energetski sektor.

Posojila EIB poleg članic unije dobivajo tudi partnerske države. Lani so dobile skupaj za 5,911 milijarde evrov posojil, od tega države v širitvenem procesu 3,248 milijarde evrov, sredozemske sosede 1,354 milijarde evrov, države v pacifiški in karibski regiji 745 milijonov evrov, Azija in Latinska Amerika 483 milijonov evrov ter Južna Afrika 80 milijonov evrov.

Med državami v širitvenem procesu je lani dobila največ Turčija - 1,826 milijarde evrov. Sledi ji Romunija s 679 milijoni evrov, lani še Srbija in Črna gora ter Hrvaška pa sta dobili 277 oziroma 270 milijonov evrov, slednja 210 milijonov evrov za gradnjo končnega odseka avtoceste Reka - Zagreb. (STA)

2009
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2008
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2007
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2006
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2005
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec