Novice

Čeprav število predvidenih zakonodajnih predlogov ne odstopa toliko od povprečja v zadnjih šestih letih, pa je dejstvo, da teža posameznih zakonodajnih aktov ni enaka. Zato je mogoče napovedati, da bo v primerjavi z dvema pomembnima zakonodajnima zalogajema, ki sta bila sprejeta v letu 2006 in jima je parlament namenil veliko pozornost - to sta uredba o registraciji, preskušanju, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter direktiva o storitvah - letošnja zakonodajna bera bolj borna.
Najbolj občutljivi zakonodajni predlogi v letošnjem letu naj bi bili na področjih urejanja izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, enotnega energetskega trga, ukrepov v boju proti terorizmu, nadzoru nad priseljevanjem ter poenostavljanja gostovanja v omrežjih mobilne telefonije. Velik del aktivnosti parlamenta pa bo predstavljalo združevanje dokumentov obstoječe zakonodaje, kjer poslanci s svojimi predlogi amandmajev pridejo veliko manj do izraza.
Pri najbolj velikopoteznih problematikah, kot so obujanje evropske ustave, snovanje skupne evropske zunanje politike na področju energetike ter dokončna ureditev statusa Kosova, pa se bo parlament v primerjavi z državami članicami moral zadovoljiti z vlogo druge violine.
Da bi se izognila pretirano dolgotrajni in neproduktivni razpravi, je zelo omejeno vlogo parlamenta pri oživljanju projekta evropske ustave sredi januarja ob predstavitvi prioritet polletnega predsedovanja EU napovedala nemška kanclerka Angela Merkel.

Komisija letos predvideva 76 zakonodajnih predlogov v postopku soodločanja s Svetom in parlamentom. To je sicer precej manj kot 114 v letu 2003 ter 112 lani, a še vedno ne toliko za povprečjem v obdobju od leta 2000, ki je 92. Komisija poleg tega zatrjuje, da predstavlja priprava zakonodaje okoli 45 odstotkov njenega trenutnega dela, kar je le za pet odstotkov manj kot v obdobju 2000 - 2004.

Prizadevanja komisije po poenostavitvi evropske zakonodaje, s katerimi želi Bruselj zmanjšati število evropskih zakonodajnih dokumentov za 1400 in jih nadomestiti z bolj "mehkimi" instrumenti, kot so npr. priporočila, pa so po mnenju komisije le eden od razlogov za manjšo dejavnost v parlamentu.

Po mnenju neimenovanega predstavnika komisije je treba upoštevati tudi to, da je pri najbolj zanimivih in medijsko pokritih vprašanjih letošnjega leta vloga parlamenta manjša. Zakonodajna aktivnost v letu 2003 in lani pa je bila večja tudi zato, ker so v Bruslju želeli čim več zakonodaje sprejeti še pred obema krogoma širitve in se tako izogniti ponovnemu napornemu usklajevanju. (STA)