Novice

Tako bo, če bo predlagana novela sprejeta, v Sloveniji kajenje dovoljeno le še v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni s tobačnim dimom onesnaženemu zraku. Kot izjemo popolni prepovedi kajenja predlog navaja odprte javne in delovne prostore, posebej za kadilce določene hotelske sobe, bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kadar v njih živijo samo kadilci, ter kadilnice. V slednjih se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi.

Prepoved kajenja pa se vse bolj uveljavlja tudi drugod v Evropi, vendar so ukrepi in strogost prepovedi v članicah različni. Prva je polno prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih leta 2004 uvedla Irska, s strogimi ukrepi pa so ji sledile Italija, Malta in Švedska ter Škotska in Latvija, s 1. januarjem letos pa tudi Litva. Naslednja bo kajenje v zaprtih javnih prostorih že ta teden, v četrtek, prepovedala Francija, v aprilu ji bo sledil Wales, junija Estonija in Finska, julija pa naj bi se za ta korak odločila še Anglija. Protikadilski zakon pripravlja tudi vlada na Portugalskem.

Nemčija je nemalokrat označena za zadnji kadilski raj v Evropski uniji. Nemške zvezne oblasti so namreč decembra lani sprejele zgolj popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Predlagale so tudi delno prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih, ki bi obsegala restavracije, a njihov manevrski prostor je pri tem izjemno majhen, saj je področje v pristojnosti zveznih dežel. Če sprejem ukrepov v Nemčiji preprečuje zapleten politični sistem, pa kadilci v Grčiji in na Madžarskem zakonske prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih v veliki meri preprosto ne spoštujejo.

Pod pritiski gostincev je sicer veliko evropskih držav v zakonskih rešitvah predvidelo izjeme za bare in restavracije. Italija, Malta in Švedska v restavracijah ter barih dovoljujejo ločene in dobro zračene prostore za kadilce. V Franciji bo za nekatere bare, igralnice in nočne klube veljalo prehodno obdobje do leta 2008. V sosednji Avstriji, kjer je delež kadilcev med najvišjimi v Evropi, za bare in restavracije ne velja nikakršna prepoved. Podobno je tudi na Češkem.

V Španiji protikadilski zakon predvideva pomembne izjeme in večina gostinskih lokalov, ki je imela to možnost, se je odločila, da kajenje še naprej dovoljuje. V Luksemburgu so izjema nočni klubi, medtem ko imajo lahko restavracije prostore za kadilce z lastnim prezračevanjem.

V Belgiji je kajenje prepovedano v restavracijah, a ne v barih in kavarnah. Tisti s površino, manjšo od 50 kvadratnih metrov, pa morajo za nekadilce nameniti vsaj polovico površine ali pa imeti posebne kadilnice. Kadilnice v pripravi zakona predvideva tudi Finska.

V državah s popolno prepovedjo kajenja je bil ukrep med državljani relativno dobro sprejet. Prijel se je še posebej na Irskem, kjer ga podpira kar 93 odstotkov prebivalstva, dobro pa deluje tudi v Italiji. Po anketi na evropski ravni, ki je bila objavljena maja, pa prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih ter v pisarnah podpira 63 odstotkov Evropejcev, medtem ko jih le 40 odstotkov podpira prepoved v barih in kavarnah.

Kajenje predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov, tudi v Sloveniji. Za posledicami rabe tobaka letno umre skoraj 3000 ljudi, znaten del tega števila pa gre pripisati posledicam pasivnega kajenja. Na podlagi ocen, ki so jih opravili v Evropski uniji, je davek pasivnega kajenja vsako leto smrt nekaj deset tisoč prebivalcev EU, ki so sicer nekadilci. Po teh izračunih v Sloveniji zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300.

V EU vsako leto za posledicami pasivnega kajenja umre več kot 79.000 ljudi, je razkrilo marca lani objavljeno poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima (Smoke free partnership) o škodljivih vplivih pasivnega kajenja. Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje. Zaradi posledic kajenja pa je v Evropi leta 2000 umrlo 656.000 ljudi, kar predstavlja 14,6 odstotka vseh smrti. (STA)