Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Novice

V EP prvič predstavitev programa predsedujoče trojke EU

17. januar 2007
V Evropskem parlamentu v Strasbourgu je prvič potekala predstavitev skupnega 18-mesečnega programa predsedujoče trojke EU. Predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel ter premiera Portugalske in Slovenije Jose Socrates in Janez Janša, so na tiskovni konferenci predstavili prednostne naloge držav v trojki in se strinjali, da je program ambiciozen, a realen. Nova praksa sodelovanja predsedujoče trojice je dobrodošla zlasti za Slovenijo, saj se bo s predsedovanjem EU soočila prvič.
Janša je na predstavitvi poudaril, da je v programu veliko izzivov in nekaj zelo odgovornih vprašanj, na katere bo potrebno odgovoriti. "Slovenija je pri izvajanju tega programa zadnja na vrsti in računamo na zelo uspešno predsedovanje Nemčije in Portugalske, kar pomeni, da bodo ključna, najtežja vprašanja rešena že prej, preden bomo mi prišli na vrsto," je bil optimističen Janša. Med izzivi, s katerimi se bo med predsedovanjem EU srečala Slovenija, je omenil širitev schengenskega območja, revizijo prenovljene lizbonske strategije in zaveze k nadaljevanju širitvenega procesa EU.
V zvezi s širitvijo schengenskega območja je Janša poudaril, da je to "nekaj, kar bo prispevalo h konkretnemu združitvenemu občutku državljanov tudi iz novih članic EU". Glede nadaljnjih širitev unije pa je napovedal, da bo Makedonija najkasneje v času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici leta 2008 dobila datum za začetek pristopnih pogajanj s povezavo.

Merklova, ki ima glede sodelovanja trojice dobre občutke, je v ospredje nemškega predsedovanja EU v prvi polovici letošnjega leta postavila oživitev ustavne pogodbe EU, pri čemer želi Nemčija v času predsedovanja pripraviti načrt poteka oživitve, simbolno vlogo pri tem ima tudi praznovanje 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ki ga bo EU obeležila v Berlinu. Med temami, ki se bodo poleg ustavne pogodbe vlekle skozi vsa tri predsedovanja, je kanclerka med drugim naštela še energetiko, podnebne spremembe in izboljšanje zakonodaje.

Portugalski in Sloveniji je kanclerka zagotovila pomoč v pripravah na predsedovanje, v zvezi s Slovenijo pa je poudarila, da ne gre le za državo, ki je kot prva vzhodnoevropska oziroma srednjeevropska država prevzela evro, temveč bo kot prva od novink tudi predsedovala EU. "Z izkušnjami bo Nemčija Sloveniji rada priskočila na pomoč, kjer pa bo šla država svojo pot, bomo radovedno opazovali, ali bomo pri tem dobili nove vzpodbude," je dejala.

Trio je odraz dejstva, da je v pol leta določene stvari težko speljati do konca, na drugi strani pa nekatere stvari potrebujejo tudi dolge priprave, je sodelovanje držav pri pripravi programa predsedovanja utemeljila Merklova.

Da je program uresničljiv, čeprav ambiciozen, je poudaril tudi Socrates, ambicioznost pa je posledica dejstva, da želijo države v času predsedovanja okrepiti Evropo. Program naj bi po njegovih besedah vseboval tisto, "kar Evropejci in svet pričakujejo od Evrope". Tudi sam je med ključne izzive postavil ustavno pogodbo EU in lizbonsko strategijo, poudaril pa je tudi pomen oživitve dialoga med EU in Afriko ter v tej luči reševanje migracijskih in razvojnih vprašanj.

Kot posrečeno kombinacijo držav je predsedujočo trojko EU na tiskovni konferenci označil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Gre za države z različnih delov Evrope, različnih velikosti, različnega gospodarskega razvoja, pa tudi z različnimi izkušnjami v EU, je pojasnil. Nemčija je namreč ustanovna članica EU, Portugalska je v EU vstopila pred 21 leti, Slovenija pred tremi leti. "Gre za tri generacije in računam na solidarnost med generacijami," je dejal Barroso in spomnil na moto nemškega predsedovanja EU: "Evropa bo uspela skupaj".

Merklova je nemški program polletnega predsedovanja EU predstavila poslancem na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Poleg oživitve ustavne pogodbe EU je med nalogami izpostavila še zunanjepolitične in varnostne izzive ter lizbonsko strategijo, pri tem pa med poslanci požela tudi nekaj kritik. Med drugim so jo poslanci opozorili na malo časa, ki ga ima Nemčija za rešitev ustavne krize, saj je Merklova napovedala, da se zavzema za rešitev institucionalnega vprašanja do prihodnjih volitev v Evropski parlament leta 2009.

Na časovno stisko pri reševanju usode ustavne pogodbe EU je po delovnem kosilu z Merklovo in Socratesom opozoril tudi Janša, a dodal, da bo "tisto, kar bo odločalo, v veliki meri položaj v nekaterih članicah EU". Premier se je v Evropskem parlamentu srečal tudi s sedmimi poslanci iz Slovenije. Prosil jih je za pomoč pri pripravah Slovenije na prevzem predsedovanja EU, še zlasti v delih, ko bo šlo za sodelovanje med Svetom EU in Evropskim parlamentom. Poslanci so mu pomoč obljubili, premier pa jih je tudi pozval, naj ga opozorijo na morebitne napake, ki bi jih odkrili v pripravah, saj je "zdaj še čas, da stvari popravimo in da se čim bolje pripravimo na predsedovanje". (STA)

2009
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2008
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2007
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2006
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2005
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec