Novice

Večina notranjih ministrov, tudi slovenski resorni minister Dragutin Mate, se je v Dresdnu strinjala, da je nujno okrepiti policijsko sodelovanje v sedemindvajseterici. Tako so ministri načelno podprli nemški predlog, naj se pruemska pogodba o čezmejnem policijskem sodelovanju, ki jo je maja 2005 podpisalo sedem držav, prenese v pravni red unije, tako da bo veljala za vse članice.
Pruemska pogodba med drugim omogoča tesnejše sodelovanje pri izmenjavi podatkov oziroma lažji dostop do podatkovnih baz o prstnih odtisih, DNK, ukradenih vozilih in navijaških huliganih pa tudi oblikovanje skupnih patrulj in sodelovanje pri nadzorovanju velikih prireditev.

Nemčija je prenos pruemske pogodbe v pravni red unije predlagala, da njen namen "ne bi razvodenel", je povedal Mate. Pogodbo so podpisali Nemčija, Avstrija, Španija, Nizozemska, Luksemburg, Belgija in Francija, vendar je vse podpisnice še niso ratificirale in je za zdaj operativna le med Nemčijo, Avstrijo in Španijo. Slovenija je zanimanje za pristop k pruemski pogodbi jasno nakazala lani decembra, ko je skupaj s Finsko, Italijo in Portugalsko podpisala pristopno izjavo, za uveljavitev pa je potrebna ratifikacija v državnem zboru.

"Pruemska pogodba ima perspektivo," je ocenil Mate, saj je pomemben konkreten korak za zagotavljanje učinkovite izmenjave podatkov in s tem tudi varnosti podatkov. Lahko se zgodi, da se bo sklepna faza prenašanja pogodbe v pravni red unije odvila prav med slovenskim predsedovanjem uniji v prvi polovici leta 2008, je še dejal.

Pravosodni ministri pa so se zavzeli za krepitev sodelovanja med državami članicami pri urejanju družinskih razmerij in dedovanja, s čimer naj bi unija predvsem olajšala ločitvene postopke v primeru mednarodnih zakonskih zvez. Slovenija v polni meri podpira krepitev sodelovanja, ki bi omogočilo "hitro, enostavno in pravično razreševanje konfliktih situacij" na tem področju, je poudaril pravosodni minister Lovro Šturm.

Posebej je izpostavil pomen harmonizacije kolizijskih pravil - določb o tem, katero pravo se bo uporabilo v določenem čezmejnem primeru preživnine, razveze ali drugega družinskega razmerja. S harmonizacijo pravil o merodajnem pravu bi se bistveno izboljšali pravna varnost in pravna predvidljivost, je poudaril.

Mednarodni pari naj bi v skladu s predlogom, ki ga je danes predstavila predsedujoča na zasedanju, nemška pravosodna ministrica Brigitte Zypries, pred poroko v posebni pogodbi opredelili, po kateri zakonodaji bo potekal postopek razveze.

Pravosodni ministri so se sicer načelno strinjali, da so potrebna enotna pravila za razvezo zakona, vendar so po poročanju tujih medijev številne države izrazile zaskrbljenost, da bodo morala njihova sodišča presojati po tujem pravu. Najbolj naj bi predlogu nasprotovala Malta, ki sploh ne dopušča ločitve in je že zaprosila, da nova ureditev na otoku ne bi veljala.

Slovenski minister za pravosodje se je ob robu neformalnega ministrskega srečanja sestal s hrvaško kolegico Ano Lovrin, s katero se je pogovarjal o odprtih dvostranskih vprašanjih na področju pravosodja - o denacionalizaciji in nakupu nepremičnin. Minister je hrvaško kolegico opomnil, da Slovenija od septembra ni dobila odgovorov na svoja vprašanja o postopkih za denacionalizacijo in nakup nepremičnin na Hrvaškem, hrvaška stran pa naj bi zagotovila, da bo odgovore posredovala kmalu. (STA)