Novice

ZDA veliko pričakujejo od sedanje predsedujoče EU, Nemčije. V Washingtonu upajo, da bo Berlin v času predsedovanja podpiral ameriške interese, vključno s krepitvijo varnosti v Afganistanu, odnosih z Rusijo glede energetike in glede miru na Bližnjem vzhodu.
Potem ko je čezatlantske odnose leta 2003 globoko razdelilo nesoglasje glede posredovanja v Iraku, analitiki ocenjujejo, da se Bush vse bolj obrača k Nemčiji kot ključni sogovornici v Evropi. Britanski premier Tony Blair, ki je sicer Bushev najtesnejši evropski zaveznik, bo namreč letos sklenil svoj mandat, zato je odnos z Merklovo za Busha toliko pomembnejši.

EU in ZDA kot veliki sili na svetovnem prizorišču tesno sodelujeta na številnih področjih. V prvi vrsti je med njimi trdna gospodarska vez, saj strani skupaj ustvarita kar 57 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Merklova se je v četrtkovih pogovorih z Bushem zavzela za še tesnejše gospodarsko sodelovanje med unijo in ZDA, predvsem kar zadeva medsebojno priznanje tehničnih standardov, varovanje intelektualne lastnine in preglednost na borzah in finančnih trgih.

Čeprav se ju pogosto obravnava kot tekmici, EU in ZDA tesno sodelujejo tudi na zunanjepolitičnem področju. Med drugim se usklajujejo v boju proti terorizmu, spodbujanju demokracije v tretjih državah ter ukrepanju v okviru Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij.

Solana naj bi na tokratnem obisku v ZDA ameriške sogovornike seznanil z možnostjo napotitve mirovne misije EU v Afganistan. ZDA in EU sta tesni partnerici tudi v pogajanjih o iranskem jedrskem programu ter iskanju rešitev za izraelsko-palestinski konflikt.

To pa ne pomeni, da se včasih njuni pogledi ne razhajajo. EU je tako zelo kritična do domnevnih skrivnih preletov ameriške obveščevalne agencije CIA prek evropskih letališč ter spornega ameriškega zapora Guantanamo na Kubi, ki so po mnenju ZDA nujni za uspešen boj proti terorizmu. Vojaški poseg v Iraku pa je predvsem razdelil Evropo.

Med problemi, ki zadevajo obe strani, je oskrba z energijo, saj se tako "stari" kot "novi svet" zavedata vedno višjih cen nafte in plina, odvisnosti od zalog iz tujine ter potrebe po alternativnih virih energije. Bush je Merklovi med njenim obiskom v ZDA zagotovil, da podpira nove tehnologije, ki bodo zagotovile večjo energetsko učinkovitost in so prijaznejše do okolja.

ZDA so sicer v preteklosti na tem področju večkrat prišle navzkriž z evropskimi voditelji, saj še niso ratificirale kjotskega protokola o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Podnebne spremembe in energetska varnost bodo tudi med glavnimi temami ponedeljkovega obiska predsednika Evropske komisije v ZDA. V ospredju bodo sicer po napovedih julija lani zastala pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

ZDA in EU so v teh pogajanjih na nasprotnih bregovih glede kmetijstva, kjer unija od ZDA zahteva znižanje subvencij kmetom, Washington pa od Bruslja znižanje carin na kmetijske izdelke. EU je za propad pogajanj, ki so se začela leta 2001 v katarski Dohi, obtožila ZDA, ki niso pristale na znižanje kmetijskih subvencij. (STA)