Z irščino, bolgarščino in romunščino v EU 23 uradnih jezikov
Uradni status irščine zahteva 29 dodatnih delovnih mest za prevajanje, revizijo in publikacijo ter približno 450 samostojnih tolmačev na leto. Irščina naj bi tako evropske davkoplačevalce na leto stala približno 3,5 milijona evrov.
Čeprav naj bi v irskem parlamentu v irski različici gelščine potekala manj kot dva odstotka vsega dela, je raziskava iz leta 2002 pokazala, da irščino govori 40 odstotkov Ircev, pri čemer naj bi več kot četrtina ta jezik uporabljala vsak dan.
Irska si je za uradno priznanje svojega tradicionalnega jezika v EU okrepljeno prizadevala od predsedovanja uniji v prvi polovici leta 2004, ko je EU po širitvi na deset novih članic pridobila devet novih uradnih jezikov, s čimer se je njihovo število zvišalo skoraj za polovico - z enajst na dvajset. Uradni status so za svoj nacionalni jezik zahtevale vse novinke razen Cipra, kjer so uradni jeziki grščina, turščina in angleščina.
Priznanje uradnega statusa irščine naj bi po napovedih še okrepilo podobne težnje v nekaterih drugih državah unije, predvsem v Španiji. Španija ima štiri uradne jezike, a njen edini uradni jezik v EU je kastiljščina, medtem ko imajo katalonščina, baskovščina in galicijščina status poluradnega jezika.
Jezikovna raznolikost sicer ostaja pomembna tema v EU. Unija po eni strani dokazuje zavezanost jezikovni raznolikosti, kar je nazadnje poskušala z oblikovanjem posebnega portfelja za večjezičnost, ki je pripadel komisarju iz Romunije Leonardu Orbanu. Po drugi strani pa so vse glasnejši pomisleki glede stroškovne upravičenosti in učinkovitosti jezikovnega projekta, češ da se večinoma dejansko uporabljata le angleščina in francoščina.
Skupni letni stroški prevajalske in tolmaške službe so po podatkih za leto 2005 znašali 1123 milijonov evrov, kar je odstotek splošnega letnega proračuna unije. To pomeni, da odšteje vsak Evropejec za jezikovno politiko unije 2,28 evra na leto. (STA)