Nemčija za krmilo EU; glavni izziv ustavni projekt
Ključna naloga nemškega in tudi naslednjih predsedstev je po besedah nemškega zunanjega ministra vrnitev zaupanja v unijo in ta proces je tesno povezan z oživitvijo ustavne pogodbe, ki je v slepi ulici vse od zavrnitve na lanskih referendumih v dveh ustanovnih članicah unije, Franciji in na Nizozemskem.
Ustavna pogodba oziroma institucionalna reforma je še posebej pomembna v okviru širitvene politike unije. Čeprav vodje institucij unije poudarjajo, da širitev ni talka institucionalne reforme, so države članice na nedavnem vrhu jasno povedale, da nadaljnjih širitev ne bo, dokler ne bo unija zagotovila učinkovitega notranjega delovanja.
EU je na decembrskem vrhu v Bruslju poudarila, da vrata ostajajo odprta za vse države v čakalnici na vstop v unijo - Zahodni Balkan in Turčijo, in tako se rešitev institucionalne krize kaže kot jasen in neizogiben prednostni cilj unije, pri čemer bo prvi korak do njega morala narediti Nemčija.
Stališče Nemčije do ustavnega projekta je znano, saj je med tistima dvema tretjinama držav članic, ki so dokument že ratificirale, pravi Steinmeier, a poudarja, da Nemčija na ta projekt ne sme gledati "zgolj skozi očala tistih, ki so dokument ratificirali, temveč mora delovati kot pošten posrednik".
Nemški zunanji minister je ob predstavitvi polletnega načrta tudi jasno nakazal, da bo predsedovanje Nemčije precej usmerjeno navzven. Izpostavil je tako sodelovanje z ZDA kot z Rusijo pa tudi z državami severne Afrike - Magrebom, Srednjo Azijo in Bližnjim vzhodom, pri čemer se je posebej zavzel za dejavnejšo vlogo bližnjevzhodne četverice - ZDA, EU, Rusije in Združenih narodov.
S pridružitvijo Bolgarije in Romunije čez nekaj dni se bo preoblikovala tudi sosedska politika unije, zato bosta Nemčija in naslednja predsedujoča Portugalska posebno pozornost namenili temu vprašanju, tesno povezanemu z energetsko politiko unije, ki bo osrednja točka na spomladanskem neformalnem vrhu v začetku marca. Politični opazovalci ob tem ugotavljajo, da ima Nemčija zelo natrpan urnik in zelo malo časa za pripravo na marčevski vrh.
Sredi svojega predsedovanja uniji, 25. marca, bo Nemčija poskusila s posebnim srečanjem sedemindvajseterice v Berlinu ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, pravnega temelja unije, uniji dati nov zagon. Preporod naj bi zaznamoval podpis t. i. berlinske deklaracije, s katero naj bi države članice na novo izrazile predanost evropskemu projektu in poudarile, da EU nima alternative.
V prihodnji predsedujoči trojki sodeluje tudi Slovenija, ki bo uniji predsedovala v prvi polovici leta 2008, zato bo v prvi polovici prihodnjega leta tesno vpeta v vse politične dogodke na različnih ravneh, ki naj bi jih bilo približno 350. "Pred nami je naporen urnik," je sklenil nemški minister ob predstavitvi nemškega načrta za predsedovanje v Bruslju. (STA)