Novice

"Pravica do volitev in kandidiranja v državi članici, kjer ima nekdo prebivališče, je ena od temeljnih pravic vsakega državljana EU," je dejal evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Fanco Frattini.
S sodelovanjem na evropskih volitvah lahko državljani "neposredno vplivajo na delovanje unije in posegajo v procese odločanja", pa pravi komisarka za institucionalne odnose in komunikacijsko strategijo Margot Wallstroem. Kot dodaja, si želi komisija k volitvam pritegniti več Evropejcev.

V Bruslju so postregli s podatkom, da je na zadnjih evropskih volitvah leta 2004 izven svoje države kandidiralo 57 državljanov EU, med katerimi se je trem po navedbah bruseljskega spletnega biltena EUobserver uspelo prebiti v parlament. To je manj kot leta 1999, ko je bilo kandidatov 62.

Svet EU je leta 2004 sprejel direktivo o pravici do volitev in kandidiranja v drugi članici, vendar pa so se pri njenem izvajanju pojavile težave. Komisija med slednjimi izpostavlja zlasti izmenjavo podatkov med članicami pred volitvami, s katerimi naj bi preprečili večkratno oddajanje glasov ali kandidiranje v več državah unije, ter zapletene postopke kandiranja v drugi članici.

Ti namreč predvidevajo, da mora vsak, ki se želi potegovati za poslanski sedež v Evropskem parlamentu v državi, v kateri prebiva, ni pa njen državljan, dobiti potrdilo od svoje matične države, da ni izgubil pravice do kandidiranja, na primer zaradi kaznovanosti.

Poleg tega v nekaterih članicah velja pravilo, da so lahko člani strank le državljani države. Bruselj članice poziva, naj takšne ovire odpravijo, obenem pa namerava preučiti, ali so omejitve sploh v skladu s pravom unije. Poleg tega ugotavlja, da v uniji ni ukrepov, ki bi osebam z dvojnim državljanstvom preprečevali dvakratno oddajanje glasov.

Komisija zato predlaga, da naj vsaka članica predvidi učinkovite in uravnotežene sankcije, ki bi dvojno oddajanje glasov in kandidiranje preprečevale, obenem pa naj pri tem sodelujejo z drugimi članicami.

Sicer se evropskih volitev na splošno udeleži vse manj volivcev. Leta 1994 je svoj glas oddalo 56,8 odstotka volivcev, pet let pozneje 49,8 odstotka volivcev, leta 2004 pa zgolj 45,6 odstotka volivcev, še navajajo v Bruslju. (STA)