Finsko predsedovanje EU uspešno, a tudi z razočaranji
Finska prizadevanja za okrepitev odnosov z Rusijo pa je konec leta izničilo vztrajanje Poljske pri vetu na začetek pogajanj o prihodnjem strateškem partnerstvu med unijo in Rusijo. Ta bi se morala začeti konec novembra, Varšava pa je njihov začetek preprečila zaradi ruskega embarga na uvoz poljskega mesa.
Je pa bil v času finskega predsedovanja sklenjen dogovor med EU in Rusijo glede pristojbin za letalske prelete čez Sibirijo, tik pred iztekom predsedovanja pa je bil dosežen tudi dogovor z Moskvo, da ta po novem letu, ko bosta v EU vstopili Romunija in Bolgarija, ne bo ustavila uvoza mesa iz EU.
Sicer pa finsko predsedstvo v svoji oceni predsedovanja izpostavlja dokončno sprejetje dveh pomembnih zakonodajnih predlogov, direktive o storitvah, s katero naj bi zagotovili večjo konkurenco na trgu storitev v EU, ter svežnja Reach, ki bo uredil registracijo kemikalij v uniji.
Po drugi strani pa Fincem, enako kot njihovim predhodnikom v prvi polovici leta Avstrijcem, kljub prizadevanjem ni uspelo doseči dogovora o novi direktivi o delovnem času. Prav tako ni bilo dogovora o tem, da bi unija pri zadevah s področja pravosodja in notranjih zadev z odločanja s soglasjem prešla na večinsko glasovanje.
V Helsinkih so si za dogovor zelo prizadevali, vendar je bilo nasprotovanje nekaterih članic preveliko. Je pa to za finskega premiera Mattija Vanhanena, kakor je dejal v predstavitvi rezultatov predsedovanja pred Evropskim parlamentom, eno največjih razočaranj v zadnjega pol leta.
Po drugi strani pa je bila v času finskega predsedovanja sprejeta nova časovnica za širitev schengenskega prostora. Še zgodaj jeseni je namreč kazalo, da novinke v schengen ne bodo mogle vstopiti pred letom 2009, nova časovnica, ki so jo v začetku decembra potrdili notranji ministri unije, pa predvideva začetek širitve schengna decembra prihodnje leto. Res pa je, da je glede schengna vodilno vlogo prevzela Portugalska, zelo pa je bil dejaven tudi slovenski notranji minister Dragutin Mate.
Finsko je, kot je bilo slutiti že ob začetku predsedovanja, zaposlovala tudi Turčija. Predsedstvo si je prizadevalo za dogovor z Ankaro, a je bila ta glede Cipra neomajna. Si pa Finci za uspeh štejejo to, da so uspeli preprečiti, da bi bil decembrski vrh unije še en "turški" vrh. Delno zamrznitev pristopnih pogajanj s Turčijo, ki jo je predlagala Evropska komisija, so namreč nekaj dni pred vrhom potrdili zunanji ministri povezave ter tako zadevo pospravili z mize evropskih voditeljev.
Glede nadaljnje širitve unije je bil v času finskega predsedovanja sprejet dogovor o tem, da mora povezava v prihodnje bolj upoštevati lastno integracijsko sposobnost, ki pa ne postaja nov kriterij za članstvo. Ključno namreč ostaja izpolnjevanje pogojev, pri ocenjevanju tega pa naj bi bila EU v prihodnje bolj stroga.
Še vedno namreč obstajajo dvomi o pripravljenosti Romunije in Bolgarije, ki bosta, tako je bilo sklenjeno prav v času finskega predsedovanja, v unijo vstopili 1. januarja 2007. Bruselj bo imel zato novinki pod drobnogledom tudi še po vstopu.
Finci si glede evropske ustave oziroma institucionalne prenove niso zastavili visokih ciljev, saj naj bi ključno vlogo pri tem odigralo prihodnje nemško predsedstvo. Je pa Finska tik pred iztekom predsedovanja kot šestnajsta članica unije ratificirala ustavno pogodbo.
Že ob nastopu predsedovanja sredi poletja se je Finska soočila s krizo v Libanonu, pri reševanju katere je EU odigrala ključno vlogo, finska diplomacija pa se je izkazala za zelo odločno. Prav tako poleti so predsedstvo zaposlovale še migracije, saj so se sredozemske članice povezave spopadale z navalom ilegalnih priseljencev iz Afrike. O problemu migracij je bilo sicer govora ves čas predsedovanja, a EU ustrezne rešitve zanj še ni našla. (STA)