Eurobarometer: Širitev najbolj podpirajo Slovenci in Poljaki
18. december 2006
Tik pred vstopom Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo evropska javnost ostaja razdeljena glede prihodnjega širjenja unije - 46 odstotkov Evropejcev širitev podpira, 42 odstotkov pa ji nasprotuje, kažejo izsledki najnovejše Eurobarometrove raziskave za september in oktober, objavljene danes v Bruslju. Najbolj širitev podpirajo Poljaki, takoj za njimi pa so Slovenci, ki širitev podpirajo celo bolj kot Romuni in Bolgari pa tudi bolj kot Hrvati in Turki.
Širitev podpira 74 odstotkov Slovencev, kar je za dva odstotka manj kot na Poljskem in za šest odstotkov več kot v Romuniji, kjer je naklonjenost širitvi med obema pristopnicama in dvema kandidatkama največja. Romuniji sledi Bolgarija s 67-odstotno podporo, na Hrvaškem je podpora 64-odstotna, v Turčiji pa je za širitev polovica vprašanih, kaže Eurobarometrova raziskava, opravljena nekaj mesecev pred šest širitvijo unije.
V odnosu evropske javnosti do drugega najbolj aktualnega vprašanja v EU - ustavne pogodbe - je zaznati manj nihanj in večjo naklonjenost kot spomladi, ugotavlja Eurobarometer. Med desetimi državami, ki v času raziskave še niso ratificirale ustavne pogodbe, dokument podpira več kot polovica javnosti - 53 odstotkov. Največjo podporo ima ustava na Poljskem - 63-odstotno, najmanjšo pa v Veliki Britaniji - 40-odstotno. V Franciji in na Nizozemskem, kjer so dokument zavrnili na lanskih referendumih, je podpora 59- oziroma 56-odstotna.
V odnosu evropske javnosti do drugega najbolj aktualnega vprašanja v EU - ustavne pogodbe - je zaznati manj nihanj in večjo naklonjenost kot spomladi, ugotavlja Eurobarometer. Med desetimi državami, ki v času raziskave še niso ratificirale ustavne pogodbe, dokument podpira več kot polovica javnosti - 53 odstotkov. Največjo podporo ima ustava na Poljskem - 63-odstotno, najmanjšo pa v Veliki Britaniji - 40-odstotno. V Franciji in na Nizozemskem, kjer so dokument zavrnili na lanskih referendumih, je podpora 59- oziroma 56-odstotna.
Eurobarometer je tokrat poleg ugotovitev o odnosu evropskih državljanov do Evropske unije prvič objavil tudi izsledke o vrednotah in perečih družbenih vprašanjih, na primer o istospolno usmerjenih, legalizaciji marihuane, integraciji priseljencev in podobno. (STA)