Vrh EU
Slovenski premier Janez Janša je v razpravi o nadaljnji širitvi izpostavil, da pri Turčiji ne gre za isti proces širitve kot pri politiki EU do držav Zahodnega Balkana. Vrh je ponovno potrdil perspektivo članstva držav Zahodnega Balkana, "gre samo še za poudarke, kako naj bi ta proces potekal". Bila pa so izražena opozorila glede nadaljnje širitve EU na vzhod, je poudaril.
Širitvena politika EU do Zahodnega Balkana je "edina politika, ki jo povezava vodi do tega dela Evrope", je po Janševih besedah poudaril vrh unije. Razprava o nadaljnji širitvi unije je sicer šla v dve smeri. Veliko je bilo govora o tem, da mora EU reformirati institucije in izvesti poglobitveni proces po zadnji veliki širitvi ter šele zatem sprejeti nadaljnje korake glede širitve. Bila pa so izražena tudi opozorila glede nadaljnje širitve po integracije držav Zahodnega Balkana v EU, je dejal premier.
EU je ob potrditvi evropske perspektive državam Zahodnega Balkana opozorila na dosledno izpolnjevanje pogojev za članstvo, predvsem na celovito sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Najbolj odprto je bilo stališče, ki naj bi ga unija zavzela do Srbije. Nekatere države, tudi Slovenija, so se zavzemale za jasnejšo podporo Srbiji in omilitev pogojevanja, vendar naj bi EU glede pogoja o sodelovanju s Haagom ostala neomajna.
Evropski svet je sicer potrdil ponedeljkovo odločitev zunanjih ministrov, ki so delno zamrznili ali omejili pristopna pogajanja s Turčijo, ker ne spoštuje carinskega protokola iz Ankare ter noče v celoti odpreti svojih pristanišč in letališč za ciprska letala in ladje.
Voditelji držav in vlad članic EU so na vrhu v Bruslju potrdili zavezanost krepitvi sodelovanja na področju migracij ter napovedali sprejem več ukrepov, med drugim vzpostavitev skupnega azilnega sistema do konca leta 2010. Vprašanje migracij se bo v prihodnjih letih, tako kot vprašanje energetike, redno pojavljalo na Evropskem svetu, je ob koncu zasedanja dejal premier Janša.
EU je v petek na vrhunski ravni potrdila novo časovnico za širitev schengenskega območja z novinkami, tudi Slovenijo. Vrh z veseljem pričakuje odpravo nadzora na notranjih mejah od decembra 2007 dalje oziroma najpozneje marca 2008, so podarili voditelji v sklepih, a opozorili na spoštovanje vseh zahtev za vstop v schengen.
Predsednik komisije Barroso je med dosežki finskega predsedstva izpostavil dogovor o novi schengenski časovnici in vstop Slovenije v območje evra. Tudi to pomeni, da "Evropa rezultatov" ni zgolj fraza, je poudaril.
Nemška kanclerka, ki bo čez približno dva tedna prevzela krmilo unije, pa je po koncu vrha poudarila, da so bile dosedanje širitve "zgodba o uspehu". Občutek, ki je ostal po vrhu, ni občutek "širitvene utrujenosti", vendar brez reforme nadaljnje širjenje ne bo mogoče, je dejala kanclerka. Ob tem je dodala, da bo merilo "absorbcijske" sposobnosti v prihodnje igralo "pomembno vlogo".
Evropska unija je sicer danes izrekla formalno politično dobrodošlico Romuniji in Bolgariji kot 26. in 27. evropski državi, ki se ji bosta pridružili 1. januarja prihodnje leto. "Romunija in Bolgarija, dobrodošli v Evropski uniji," piše na velikem plakatu, obešenem na stavbi Evropske komisije Berlaymont v Bruslju. Pristop Romunije in Bolgarije bo "uspešen sklep pete širitve unije", izhaja iz osnutkov sklepov zadnjega letošnjega vrha unije pod finskim predsedstvom.
Peta širitev unije je tudi zadnja, ki jo lahko unija izpelje pred korenito institucionalno reformo, so danes sklenili voditelji držav članic, zato je pričakovati, da kandidatke in potencialne kandidatke v unijo ne bodo vstopile, dokler ne bo sedemindvajseterica svojega notranjega delovanja natančno opredelila z ustavno pogodbo. Prvi konkretni predlog za rešitev institucionalne krize bo nemško predsedstvo predstavilo do konca junija prihodnje leto. (STA)