Novice

Zapletlo se je že pri vprašanju, ali naj sedež pripade novi ali stari članici, pri čemer se je razprava vrtela predvsem okrog razlage sklepov Evropskega sveta iz leta 2003, ki opredeljujejo dodeljevanje sedežev novih agencij. "Interpretacije tega sklepa so diametralno različne," je dejal Božič.
Stare članice menijo, da je na podlagi sklepa "priporočljivo", a ne "nujno", da sedeži novih agencij pripadejo novim članicam, medtem ko Slovenija vztraja, da se "jasno razume, da gredo v nove članice", je pojasnil minister.

V razpravi o lokaciji sedeža so nekatere države izpostavile predlog, da bi bil sedež satelitsko-navigacijskega sistema Galileo blizu sedeža Evropske vesoljske agencije (ESA), ki tudi sodeluje pri vzpostavljanju in financiranju projekta, saj bi bilo po njihovem mnenju tako delovanje celotnega sistema boljše.

Sedež ESA je v Parizu, kjer se odloča o politikah in programih agencije, ima pa specializirane centre tudi v drugih državah - v Koelnu in Darmstadtu v Nemčiji, v Villafranci del Castillo blizu Madrida v Španiji, blizu Rima v Italiji ter v Noordwijku na Nizozemskem.

V agencijo je včlanjenih 17 držav - Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. Kanada, Madžarska in Češka pa sodelujejo v nekaterih projektih agencije na podlagi sporazumov o sodelovanju.

Za Galileo se sicer poleg Slovenije z Ljubljano potegujeta še Češka in Malta ter osem starih članic: Velika Britanija s Cardiffom, Francija s Strasbourgom, Španija z Barcelono, Italija z Rimom, Grčija z Atenami, Nizozemska z Noordwijkom, Nemčija z Muenchnom in Belgija z Brusljem.

Vseh enajst kandidatk je zelo borbenih, je poudaril Božič in dodal, da danes na zasedanju ni bilo veliko izrazov konkretne podpore med posameznimi državami. "Slovaška je izrazito podprla Češko, Danska pa Slovenijo," je dejal. Poleg tega je Nemčija poudarila, da je treba dati novinkam možnost in priložnost, da se potrdijo, je še povedal Božič.

Sicer pa so nekatere države opozorile na ustreznost meril, postavljenih enajstim kandidatkam, češ da ta niso bila dovolj izločevalna, in predlagale opredelitev "novega sita", je povedal Božič. Vprašanje ustreznosti meril in argument, da bi moral biti sedež Galilea čim bliže že obstoječim institucijam, sta izpostavili predvsem Velika Britanija in Nizozemska.

"Nizozemska je zelo izpostavila to vprašanje, saj ima niz institucij okrog sebe," je dejal slovenski minister. Velika Britanija pa je poudarila varnostni vidik, predvsem zagotavljanje varnosti informacij, je povedal. Dodatna merila, če bodo uvedena, bodo tako najverjetneje oblikovana "v smeri zagotavljanja boljše varnosti", je pojasnil Božič.

Slovenski minister je sicer danes vnovič "jasno poudaril, da Slovenija izpolnjuje vse kriterije". Izpostavil je tudi prednosti, ki jih ima Slovenija glede na svoj položaj, in poudaril, da je Slovenija doslej vestno izpolnjevala tudi druge kriterije, povezane s širitvijo schengenskega prostora in območja držav z evrom.

Razprava o sedežu Galilea se bo sicer nadaljevala pod nemškim predsedstvom, saj je finski premier Matti Vanhanen po zadnjih podatkih odločil, da ta tema ne bo na dnevnem redu vrha konec tedna, je dejala finska ministrica za promet in predsedujoča svetu prometnih ministrov Susanna Huovinen. Na vprašanje, ali je uspelo ministrom narediti vsaj ožji izbor kandidatk, pa je Huovinenova dejala: "Imamo 11 najboljših kandidatk in nobena se ne želi odreči kandidaturi."

Evropski komisar Jacques Barrot je ob tem dejal, da se bo iskanje "idealnega mesta za Galileo nadaljevalo". "Vsakdo pač brani svojo kandidaturo, kaj več o tem ne morem povedati," je odgovoril na vprašanje, ali je katera od držav "blokirala dogovor". (STA)