Novice

Petindvajseterica se je soglasno odločila, da podpre delno prekinitev pristopnih pogajanj s Turčijo, vendar pa je bila pot do dogovora težka, je po koncu zasedanja pojasnil zunanji minister predsedujoče Finske, Erkki Tuomioja. Po dolgotrajnih pogovorih so se ministri strinjali, da zamrznejo osem od 35 pogajalskih poglavij, kot je predlagala Evropska komisija.
Dogovor o delni zamrznitvi pogajanj naj bi ovirali predvsem Ciper, Grčija in Avstrija, ker naj bi zahtevali konkreten datum, do kdaj mora Turčija uveljaviti protokol iz Ankare. Glede datuma uveljavljanja zavez ali t. i. revizijske klavzule - postavke o pregledu izpolnjevanja turških zavez, so se države na koncu dogovorile, da bo Evropska komisija napredek Turčije ocenila v poročilih za leta 2007, 2008 in 2009.

Slovenija je revizijsko klavzulo podprla, vendar ni bila za "kakršni koli dokončen datum", ker ni želela ustvariti vtisa, da gre za kakršni koli ultimat Turčiji, je pojasnil Rupel.

Države so se razdelile tudi glede števila poglavij v pogajalskem procesu, ki naj bi jih unija zamrznila. Evropska komisija je priporočila zamrznitev osmih od 35 poglavij in s tem naj bi se na koncu strinjala celotna petindvajseterica. V tej dilemi je Slovenija menila, da bi število zamrznjenih poglavij "lahko bilo tudi manjše", vendar ni navajala nobene številke, da ne bi "nikogar prizadeli in se nikamor uvrstili", je dejal Rupel.

Pogajanja o osmih poglavjih - prostem pretoku blaga, pravici do ustanavljanja podjetij in opravljanja storitev, finančnih storitvah, kmetijstvu in razvoju podeželja, ribištvu, prometu, carinski uniji in zunanjih odnosih - so tako "na hladnem", vse dokler Turčija s Ciprom ne razreši carinskega vprašanja, medtem ko se lahko pogajanja o drugih poglavjih nadaljujejo, ne morejo pa se zapreti, dokler Turčija ne izpolni omenjenega pogoja.

Slovenija je imela v razpravi o Turčiji po besedah zunanjega ministra Rupla "pred očmi dve vrednoti, dva principa". Prvi je "princip solidarnosti s člani, tudi če gre na račun tistih, ki niso člani", zato je Slovenija podprla Ciper, je pojasnil. Drugi princip pa je želja, da bi Turčija postala polnopravna članica, je dejal. "Polno članstvo Turčije je naš interes, širitev se mora nadaljevati, saj je to dobro za unijo in Evropo kot celoto," je pojasnil.

Kandidatke se morajo držati pravnega reda EU in upoštevati merila, Turčija pa tega, kar je obljubila, ni izpolnila, je dejal Rupel. "Treba je upoštevati, da je Ciper članica in da je priznanje katere koli članice nujno za nadaljevanje pogajanj katere koli kandidatke, tudi Turčije," je sklenil slovenski minister.

Zunanji ministri EU so v ponedeljek razpravljali tudi o drugih temah. Tako so ponovno potrdili evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, če bodo te izpolnile postavljene pogoje, med katerimi je predvsem polno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Ministri so poudarili pripravljenost za pomoč Srbiji na njeni poti v EU, kdaj naj bi se spomladi letos zaradi pomanjkanja sodelovanja s haaškim sodiščem prekinjena pogajanja nadaljevala, pa niso navedli.

Slovenija je v razpravi o širitvenem procesu Zahodnega Balkana dala dva signala. V prvem se je zavzela, da bi imela Makedonija svoje poglavje v širitvenih sklepih, ker je kandidatka, vendar se to ni zgodilo in je obravnavana v sklopu Zahodnega Balkana, je dejal minister. Drugi signal pa je poziv k podpori evropsko usmerjene Srbije, je povedal. "Opraviti imamo z dvema Srbijama - nacionalistično in napredno, evropsko usmerjeno," je po zasedanju dejal Rupel. "To evropsko usmerjeno Srbijo je treba podpreti," je poudaril v razpravi.

Ministri so podprli predloge Evropske komisije o tesnejšem strateškem partnerstvu s Kitajsko, ki naj bo uravnoteženo ter v obojestransko korist, je zapisano v sklepih sveta. Vodje diplomacij petindvajseterice so tudi ocenili, da izboljšanje razmer v Bosni in Hercegovini omogoča zmanjšanje obsega sil EUFOR, ki delujejo v operaciji Altea, ne pa tudi njihovega umika iz države. Ministri so tudi ponovili zavezanost ohranjanju miru in varnosti v indonezijski provinci Aceh. (STA)