Slovenija v območje evra s 3,5-odstotno obrestno mero
Z lombardnimi krediti poslovnim bankam BS uravnava količino denarja v obtoku, z lombardnimi obrestnimi merami pa ceno teh posojil oz. denarja zvišuje ali znižuje in s tem vpliva na likvidnost bank. Podobno funkcijo pa imajo v območju evra posojila ECB poslovnim bankam in ključna obrestna mera, pri čemer se v primeru zaostrovanja pogojev kreditiranja poslovnih bank v pogojih zviševanja obrestnih mer običajno zvišajo tudi obrestne mere za posojila podjetjem in potrošnikom.
"Nadaljnje zniževanje slovenskih obrestnih mer bi pri zelo visoki sedanji rasti posojil povečalo inflacijske pritiske, s tem pa zmanjševalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva," je pojasnil Mramor. Pri tem velja omeniti, da je prav rast posojil zasebnemu sektorju kot posledica rasti količine denarja v obtoku ena izmed glavnih skrbi ECB. Skupna rast kreditov zasebnemu sektorju se je sicer v oktobru v primerjavi s septembrom zmanjšala za 0,2 odstotka, vendar je zaradi nizkih obrestnih mer še vedno znašala visokih 11,2 odstotka.
Mramor je tudi ocenil, da želi ECB z zvišanjem ključne obrestne mere onemogočiti "pregrevanje" evropskega gospodarstva in tako ohraniti pogoje za vzdržno višjo gospodarsko rast. ECB je namreč zvišala svoje napovedi gospodarske rasti za območje evra za leto 2007 z 1,6 do 2,6 odstotka na 1,7 do 2,7 odstotka, hkrati pa za isto leto znižala napovedi inflacije z 1,9 do 2,9 odstotka na 1,5 do 2,5 odstotka.
Z vstopom v območje evra se bo cena denarja za slovenske poslovne banke znižala s 4,5 odstotka, kolikor danes znaša lombardna obrestna mera, na 3,5 odstotka, kolikor znaša ključna obrestna mera za območje evra. Kot kaže primer Portugalske, kjer je zaradi načrtovanega vstopa v območje evra v letu 1999 pred tem prišlo do zniževanja obrestnih mer ter posledično rasti posojil in potrošnje, lahko vstop v območje evra pomeni višjo inflacijo, zmanjševanje konkurenčnosti gospodarstva in luknjo v trgovinski plačilni bilanci.
Za Španijo in Irsko, hitro rastoči gospodarstvi s posledično višjo inflacijo, je nizka ključna obrestna mera v območju evra pomenila, da so bile realne obrestne mere negativne - inflacija je bila namreč višja od ključne obrestne mere. S tem povezana rast posojil se je odrazila v naraščanju cen nepremičnin v teh državah, ki so v primerjavi s sredo 90. let višje za več kot 100 odstotkov, zaradi česar strokovnjaki govorijo o nepremičninskem mehurčku.
Glavni izziv za Slovenijo bo torej po vstopu v območje evra ob znižanju obrestnih mer zadržati inflacijo pod nadzorom. Če namreč država ni sposobna izboljšati svoje produktivnosti, se višja inflacija npr. prek višjih stroškov dela zažre v konkurenčnost gospodarstva. Ker spodbujanje izvoza z devalvacijo svoje valute državi po prevzem evra ni več na voljo, ji kot mehanizem za soočanje z nižjo gospodarsko rastjo ostanejo le povečevanje prožnosti gospodarstva s strukturnimi politikami in fiskalna politika.
V skladu s paktom o stabilnosti in rasti naj bi članice območja evra gospodarile z uravnoteženimi javnimi financami ali celo presežkom, v obdobjih višje gospodarske rasti pa naj bi si prizadevale za zmanjševanje primanjkljaja. Kot je v torek v Ljubljani poudaril nekdanji član izvršilnega odbora ECB Otmar Issing, bi takšna politika državam omogočila manevrski prostor za blažitev posledic ohlajanja gospodarstva s sredstvi v obsegu treh odstotkov BDP, kar je še dovoljeni javnofinančni primanjkljaj v skladu s paktom.
Finančni minister Andrej Bajuk je za leti 2007 in 2008 v slovenski javni blagajni predvidel primanjkljaj v višini enega oz. 0,9 odstotka oz. 0,8 odstotka. Mramorju se to ne zdi dovolj ambiciozno. Po njegovem mnenju bi se moral primanjkljal v letih 2006 in 2007 zmanjšati tako, da bi ali izginil ali se spremenil v presežek. "To bistveno slabi fleksibilnost fiskalne politike po vstopu v območje evra in ob hkratnem nedoseganju dogovorov o ustrezni ureditvi trga dela pomeni veliko tveganje v primeru že relativno blagega gospodarskega zastoja," je sklenil. (STA)