Novice

Glede omenjenega dokumenta so člani odbora izrazili pričakovanje, da bo vlada k njegovi pripravi povabila tudi strokovno in zainteresirano javnost. Po mnenju članov odbora mora slovensko kmetijstvo ohraniti svojo prepoznavnost v okviru skupne evropske kmetijske politike. V drugem sprejetem sklepu pa so člani odbora izrekli podporo stališčem vlade do prihodnje skupne ureditve trga za vino.
Lukačičeva je opozorila, da Slovenija sodi v krog držav članic, ki menijo, da je evropski model kmetijstva primeren in zato potrebuje le nekatere dograditve. Pri tem je ministrica poudarila, da bi slovensko kmetijstvo v primeru popolne liberalizacije trga in ukinitve subvencij zašlo v velike težave. Po mnenju Lukačičeve bi zagotovo prišlo do opuščanja kmetijske dejavnosti.

V razpravi o prihodnji skupni ureditvi trga za vino je Lukačičeva izrazila odločno nasprotovanje reševanju viškov vina z opuščanjem vinogradniške pridelave. Po besedah ministrice je potrebno upoštevati specifične razmere posameznih držav članic, kar za Slovenijo pomeni, da ima vinograde v glavnem na nagnjenih legah, ki so bistveno manj primerne za katerokoli drugo kulturo.

Po besedah Alojza Soka (NSi) bi morala Slovenija pri vprašanju skupne evropske kmetijske politike zagovarjati konzervativna stališča. Geza Džuban (LDS) je opozoril na problem preživetja malih kmetij na skupnem kmetijskem trgu, Maria Pozsonec (madžarska narodna skupnost) pa na pomanjkanje strokovne pomoči kmetijam. Janez Kramberger (SLS) je kritično ugotovil, da Slovenija žal še vedno ne ve natančno, kaj je dobro za njeno kmetijstvo.

Luka Juvančič z ljubljanske Biotehniške fakultete je poudaril, da bo morala Slovenija svoja stališča do skupne evropske kmetijske politike poenotiti vsaj na ravni vladnih organizacij in v soglasju z največjimi socialnimi partnerji oblikovati "jasno, vzdržno in dolgoročno" pozicijo do prihodnje kmetijske politike EU. "To je nujno tudi za predsedovanje Slovenije, saj bo kot predsedujoča usmerjala in dajala ton razpravi o kmetijski politiki," je dodal Juvančič.

Na nujnost poenotenja slovenskega stališča do skupne evropske kmetijske politike je opozorila tudi direktorica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Nataša Belingar. Po njenih besedah je pomembno tudi, da se v Sloveniji "izboljša odnos širše javnosti do kmetijstva". Direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc pa je menil, da evropska vinska reforma Sloveniji ne prinaša le nevarnosti, temveč tudi priložnosti.

"Vino je za Slovenijo predvsem velika priložnost. Na razvitem vinskem trgu namreč ni pomembno, ali si velik ali mali, temveč kaj prideluješ," je še dodal Brejc. (STA)