Novice

V ozadju sklepa o ustanovitvi agencije je sicer skrit poudarek - s preoblikovanjem inštituta s sedežem na Dunaju v agencijo je namreč na nek način nova agencija spet pripadla stari članici, je dejal Šturm in opozoril na sklep Evropskega vrha iz leta 2003, po katerem naj bi imele prednost pri dodeljevanju novih agencij nove članice.
Osrednja naloga agencije, ki bo začela delovati 1. januarja 2007, bo zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o temeljnih pravicah v okviru pravnega reda EU. Agencija ob tem ne bo imela pristojnosti preverjena stanja položaja človekovih pravic v posamezni članici EU.
Med članicami EU je pridržek do ustanovitve izrazila le Nizozemska. Ustanovitev agencije je sicer dlje časa burila duhove. Predvsem Svet Evrope je dolgo vztrajal, naj se jasno razmejijo pristojnosti agencije in Sveta Evrope. Agencija se bo tako ukvarjala predvsem s položajem temeljnih pravic v EU. Za preprečevanje podvajanja pristojnosti pa je Svet Evrope zastopan v nadzornem svetu agencije.

Pravosodni ministri so v dosegli tudi dogovor o okvirni direktivi, ki bo sodiščem članic EU nalagala, da pri svojem odločanju upoštevajo tudi obsodbe, izrečene v drugih članicah povezave. Obsodbo v drugi članici unije naj bi tako upoštevali na enak način kot nacionalno obsodbo.

Okvirna direktiva predvideva vzpostavitev evropske baze podatkov o obsodbah. To pomeni, da bodo sodniki lahko do podatkov o prejšnjih obsodbah posameznika v postopku v prihodnje dostopali veliko hitreje kot sedaj. Pogovori se bodo nadaljevali v času nemškega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2007, sodniki pa bi morali podatke o prejšnjih obsodbah posameznika v drugih članicah unije prejeti po elektronski pošti v 10 dneh in ne več v nekaj tednih.

V članicah EU so sicer v veljavi različni načini upoštevanja obsodb iz drugih članic unije, pri čemer te v nekaterih primerih nimajo nobene teže v postopku. To se bo po "pomembnem koraku", kakor ga je označila predsedujoča Svetu pravosodnih ministrov EU, finska pravosodna ministrica Leena Luhtanen, spremenilo, dogovor ministrov pa po njenem mnenju predstavlja dodano vrednost na področju sodelovanja članic EU v pravosodnih zadevah.

Zelo zanimiva je bila po besedah ministra Šturma razprava o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v EU. Dogovoru je nasprotovala edino Poljska, je povedal Šturm.

Akt ureja enostavnejšo premestitev obsojenih oseb, ki prestajajo zaporno kazen ali ukrepe odvzema prostosti med državami članicami EU. Predlog določa, da v določenih primerih soglasje obsojene osebe in države izvršiteljice ni nujno potrebno za njegovo premestitev oziroma je sprejem mogoče zavrniti le v določenih pogojih. Namen tega akta je zagotoviti učinkovitejšo rehabilitacijo obsojene osebe v matični državi. (STA)