Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Novice

V veljavo stopil zakonik o schengenskih mejah

13. oktober 2006
V državah članicah EU, tudi v Sloveniji, je danes začel veljati zakonik o schengenskih mejah, ki določa standarde in postopke, po katerih se morajo ravnati članice pri izvajanju osebne kontrole na notranjih in zunanjih mejah unije. Zakonik glede opravljanja mejnega nadzora na mejah EU pravzaprav ničesar ne spreminja, temveč le na enem mestu združuje vso obstoječo schengensko zakonodajo. Po besedah vodje oddelka za državno mejo pri Generalni policijski upravi RS Darka Poštraka bo na notranjih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko mejna kontrola potekala tako kot doslej, to pomeni, da je na mejnih prehodih navzoča samo policija, carina se je namreč umaknila 1. maja 2004 ob vstopu Slovenije v EU. Na madžarski in avstrijski meji pa bodo slovenski in madžarski oziroma avstrijski policisti enako kot doslej opravljali skupno mejno kontrolo.
Tudi mejna kontrola na slovensko-hrvaški meji kot zunanji meji EU bo enaka, kot je bila doslej. Za državljane tretjih držav je v skladu s schengenskim zakonikom na zunanji meji EU obvezna t. i. temeljita mejna kontrola, in to tako ob vstopu kot ob izstopu iz države. To pomeni, da bo moral policist na mejnem prehodu preveriti dokument za prestop meje in identiteto potnika, ugotoviti namen vstopa, preveriti, ali ima oseba dovolj sredstev za preživljanje, in tako naprej, je pojasnil Poštrak. Zakonik pa med drugim potrjuje načelo prehajanja zunanje meje EU za državljane tretjih držav s potnimi listi. Tega Slovenija za hrvaške državljane, ki lahko slovensko-hrvaško mejo prehajajo z osebnimi izkaznicami, doslej še ni uveljavila. V Kabinetu predsednika vlade so na vprašanje, kaj bo v zvezi z dejstvom, da bi Slovenija morala izvajati veljavno evropsko zakonodajo izjavili, da "intenzivno iščemo rešitve, ki ne bi bile v nasprotju s schengenskim zakonikom in sedanjim pogodbenim stanjem". Ob tem so še dodali, da "prav tako kot drugi dve državi, ki imata prav tako sklenjena bilateralna sporazuma z Republiko Hrvaško - gre za Italijo in Madžarsko - želimo najti neko primerno in ustrezno rešitev, ki ne bi povzročila še dodatnih zapletov in komplikacij". Prehod slovensko-hrvaške meje z osebnimi izkaznicami je za državljane obeh držav namreč omogočil dogovor med državama iz leta 1997, njegova morebitna odpoved pa bi po mnenju poznavalcev še dodatno zapletla odnose med državama. (STA)
2009
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2008
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2007
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2006
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec  
2005
jan   feb   mar   apr  
maj   jun   jul   avg  
sep   okt   nov   dec