Novice - junij 2007

Nemčija, predsedujoča EU v prvi polovici 2007, je svoje predsedovanje sklenila z dvema velikima dogovoroma - o novi pogodbi o reformi unije ter o energetskih in podnebnih zavezah. Nemška kanclerka Angela Merkel sicer z vseh strani dobiva čestitke za preudarna pogajanja s članicami, vendar mnogi hkrati opozarjajo, da sta oba dogovora simbol napredka, ki pa ga je treba še uresničiti. Ta naloga sedaj čaka naslednjo predsedujočo Portugalsko, ki bo krmilo unije prevzela 1. julija, za njo pa tudi Slovenijo.

Evropska komisija je na YouTubu odprla poseben kanal (EUtube), preko katerega želi svoj avdiovizualni material približati javnost in tako razjasniti in informirati javnost o svojem delovanju in politikah. Skozi video posnetke želi državljanom 27-tih držav članic približati izzive, ki zadevajo EU kot celoto, med drugim klimatske spremembe, energetiko, migracije, itd.

Portugalska se bo med svojim tretjim predsedovanjem EU v drugi polovici leta osredotočila na pogajanja o novi pogodbi o reformi unije. Dogovor o novi pogodbi je prvi korak, ki ga mora narediti EU, šele nato se bo lahko usmerila na druge prioritete, med njimi širitev.

V prvih treh letih članstva Slovenije v EU, torej do 1. maja letos, se je v institucijah EU zaposlilo 149 Slovencev, iz 12 novih držav članic pa je v tem času dobil delo 2701 državljan. Ta številka vključuje tako uradnike kot tudi začasne uslužbence. Trije Slovenci so se v tem času zaposlili na najvišjih vodstvenih mestih - eden na ravni generalnih direktorjev in njihovih namestnikov, dva pa na ravni direktorjev in glavnih svetovalcev.

Evropska unija je v odprla nova poglavja v pristopnih pogajanjih s Hrvaško in Turčijo. Korak prve na poti v EU je sicer hitrejši, saj je odprla šest novih poglavij, s čimer se je število odprtih poglavij zvišalo na dvanajst. Turčija pa je k dvema že odprtima dodala še dve, čeprav je sprva kazalo, da je pripravljena na tri. Odprtju poglavja o gospodarski in denarni politiki je po navedbah diplomatskih virov nasprotovala Francija, ki sicer vztrajno ponavlja, da Turčija ne sodi v EU.

Razmerje med najnižjo in najvišjo minimalno plačo v Evropski uniji je bilo januarja 1:17 oz. 1:7, če upoštevamo načelo paritete kupne moči, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Med dvajsetimi članicami z zakonsko določeno minimalno plačo jo je največ zaposlenih prejemalo v Franciji (16,8 odstotka), najmanj pa v Španiji (0,8 odstotka). V Sloveniji je bila januarja minimalna plača 522 evrov na mesec, prejemalo pa jo je 2,8 odstotka zaposlenih.

Evropska unija ima "poenostavljeno, ne mini pogodbo", ki ni "dogovor za vsako ceno", je po koncu tridnevnih pogajanj na vrhu EU davi, ko ji je uspelo doseči kompromis o mandatu za medvladno konferenco o novi reformni pogodbi, poudarila predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel. "Rezultat vrha je dober, za Slovenijo še posebej, ker na nek način čisti teren za naše predsedovanje v naslednjem letu," pa je po dolgotrajnih pogajanjih povedal slovenski premier Janez Janša.

Devet novink, med njimi Slovenija, bo v primeru izpolnjevanja schengenskih pogojev nadzor nad notranjimi kopenskimi in morskimi mejami v Evropski uniji odpravila konec decembra, na zračnih mejah pa marca prihodnje leto, izhaja iz osnutka sklepov, ki jih bo konec tedna predvidoma potrdil vrh EU. Tako bo časovni načrt schengenske širitve, za katerega so se lani decembra dogovorili notranji ministri unije, potrjen tudi na najvišji ravni.

Voditelji Evropske unije so na vrhu v Bruslju potrdili, da lahko Malta in Ciper s 1. januarjem 2008 uvedeta evro. To bo druga širitev območja evra z novima članicama povezave, ki bosta postali 14. in 15. članica evropske gospodarske in denarne unije (EMU). Končno odločitev o vstopu Cipra in Malte v območje evra bodo sprejeli finančni ministri na zasedanju 10. julija, ki bodo tudi določili menjalni tečaj ciprskega funta ter malteške lire z evrom.

Slovenija je med 25 članicami EU, ki nasprotujejo razpravi o spremembi sistema glasovanja med medvladno konferenco o reformni pogodbi unije, kar zahteva Poljska, je povedal državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič, slovenski pooblaščenec za pogajanja o novem dokumentu unije. S tem bi namreč odprli celoten institucionalni sveženj, tudi sestavo Evropskega parlamenta in Evropske komisije, ki je sedaj za Slovenijo ugoden.

Evropejci kljub zapletom glede evropske ustavne pogodbe podpirajo idejo evropske ustave, kažejo rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Podpora ideji evropske ustave v sedemindvajseterici je 66-odstotna in se je v primerjavi z lansko jesenjo, ko jo je podpiralo 63 odstotkov državljanov Evropske unije, celo nekoliko povečala. Je pa glede tega vprašanja opaziti velike spremembe mnenj v nekaterih članicah.

Države, ki so evropsko ustavno pogodbo ratificirale - skupaj jih je osemnajst, med njimi tudi Slovenija - se, razumljivo zavzemajo za to, da bi se čim večji del dokumenta ohranil v nespremenjeni obliki. Tudi med članicami, ki pogodbe niso potrdile, je nekaj takšnih, ki v zvezi z dokumentom nimajo večjih zadržkov. Po drugi strani se Poljska, Velika Britanija, Nizozemska, Francija in tudi Češka zavzemajo za številne spremembe, pri čemer sta najbolj nepopustljivi Poljska in Velika Britanija.

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na obisku v Luksemburgu predstavil prednostne naloge Slovenije za predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta, pri čemer je izpostavil, da bi lahko bilo del slovenske agende tudi reševanje statusa Kosova. V New Yorku namreč zaradi nesoglasij med stalnimi članicami VS ZN predlagajo nekajmesečni odlog odločanja o statusu, je pojasnil Rupel. Tako bi se lahko sklepna faza pogajanj o statusu odvila pod slovenskim predsedstvom EU.

Evropska komisija je potrdila osrednji strateški dokument Slovenije za črpanje kohezijskih sredstev. Gre za t. i. nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO), ki opredeljuje prednostne naloge države na področju regionalnega razvoja v obdobju 2007-2013, ko bo Slovenija upravičena do 4,101 milijarde evrov. Evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Huebner je zadovoljna predvsem zaradi visokega deleža sredstev, ki ga bo Slovenija namenila za uresničevanje lizbonske strategije.

Zunanji ministri unije so v Luksemburgu na delovni večerji poskušali utreti pot za lažji dogovor o časovnem načrtu in vsebini pogajanj o reformi unije na srečanju voditeljev unije konec tedna v Bruslju. Dosegli so svoj cilj in zmanjšali število odprtih vprašanj v pogajanjih o reformi unije. Vse članice so se pripravljene odpovedati skupnim simbolom, na primer himni in zastavi, prav tako so vse pripravljene novi dokument sprejeti po klasični metodi - s spreminjanjem obstoječih pogodb.

Evropska komisija in ameriška zvezna administracija za letalstvo (FAA) sta ob prisotnosti predstavnikov letalske industrije zagnali pobudo AIRE za transatlantsko znižanje izpustov, kar je komisar za promet Jacques Barrot označil kot ukrep na poti k "zelenemu letalstvu". Pobuda bo pospešila uvajanje novih tehnologij in operativnih postopkov, ki bodo na kratki in srednji rok znižali izpuste toplogrednih plinov, vanjo pa sta vključena tudi Airbus in Boeing, letalska proizvajalca z obeh strani Atlantika.

Na četrtem Evrosredozemskem univerzitetnem forumu, ki se ga je v začetku tedna v Aleksandriji udeležilo 200 predstavnikov univerz z območja, so v sklepni deklaraciji pozdravili slovensko pobudo za ustanovitev Sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji. Univerzam na območju Sredozemlja pa so priporočili, da pobudo podprejo. Pripravljenost na sodelovanje so izrazili predstavniki Egipta, Maroka, Izraela in Madžarske.

Komisar za širitev Olli Rehn in vodja srbskih pogajalcev z EU Božidar Djelič sta v Bruslju odprla nov krog pogajanj o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki naj bi bil končan do konca leta in je nujni pogoj za članstvo države v Evropski uniji. Za podpis sporazuma bo Srbija morala aretirati in predati haaškega obtoženca Ratka Mladiča, medtem ko priznanja neodvisnosti Kosova v Bruslju od nje v zameno za ta korak "ne bi bilo pošteno" zahtevati.

Žirija, ki sodeluje pri izboru evropskih prestolnic kulture, je priporočila finski Turku in estonsko prestolnico Tallinn za naziv evropskih prestolnic kulture (EPK) v letu 2011. Končno odločitev o kandidaturah obeh mest za EPK 2011 bodo sicer v drugi polovici leta 2007 sprejeli ministri za kulturo EU. Leta 2012 pa bosta EPK iz Slovenije in Portugalske. Za slovenskega kandidata je vlada predlagala Maribor.

Kmetijski ministri EU so na zasedanju v Luxembourgu po več mesecih pogajanj dosegli politični dogovor o reformi sektorja sadja in zelenjave, ki bo v veljavo stopila prihodnje leto. Slovenija je sprejeto reformo pozdravila, vanjo pa uspela vključiti nekaj svojih predlogov. Države so podprle tudi enotni logotip EU za ekološke izdelke, ki bo postal obvezen. Države članice so tudi podprle združitev 21 skupnih tržnih ureditev v eno skupno tržno ureditev, kar pomeni doslej največjo tehnično poenostavitev evropske skupne kmetijske politike (SKP).

Notranji ministri Evropske unije, med njimi slovenski minister Dragutin Mate, so na zadnjem zasedanju pod nemškim predsedstvom unije v Luksemburgu potrdili časovni načrt schengenske širitve, ki odpravo nadzora na notranjih mejah unije v Sloveniji in še osmih novinkah predvideva konec tega leta. Konkretne načrte je prvič razgrnila tudi Švica, ki bo v schengen vstopila v okviru projekta novink SIS I za vse, predvidoma do konca leta 2008.

Italijanski premier Romano Prodi je v Berlinu izjavil, da so države EU blizu dogovora o prihodnji pogodbi, ki naj bi nadomestila zavrnjeno ustavno pogodbo EU. "Blizu smo cilju, pot je bila dobro tlakovana" je dejal Prodi.

EU pri intenzivnosti vlaganj v raziskave in razvoj (R&R) stagnira, njen delež izdatkov za R&R na svetovni ravni pa je v zadnjih letih celo upadel iz dobrih 29 na 25 odstotkov, med tem ko je delež Kitajske in Južne Koreje narasel, je v Bruslju ob predstavitvi ključnih podatkov o znanosti in inovacijah za leto 2007 v EU poudaril evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Slovenijo je komisija uvrstila v skupino držav, ki zaostajajo za vlaganji, ta pa tudi počasi rastejo.

15.6. v članicah Evropske unije, tudi Sloveniji, vstopa v veljavo uredba EU, ki določa, da morajo posamezniki, ki vstopajo na ozemlje Unije in imajo v svoji posesti več kot 10.000 evrov gotovine ali lahko zamenljivih vrednostnih papirjev, kot so obveznice, delnice ali potovalni čeki, to prijaviti carinskim organom.

V priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji je, kot izhaja iz zadnjega poročila vlade o pripravah na predsedovanje EU, vključenih nekaj več kot 1300 javnih uslužbencev. Ker za nekatera področja Slovenija nima ustreznih strokovnih kadrov, bo vodenje nekaj delovnih skupin v okviru Sveta EU prepustila drugim državam, obenem pa bo vlada za strokovno podporo predsedujočim angažirala tudi strokovnjake iz Slovenije in tujine.

Ministri Evropske unije, pristojni za telekomunikacije, med njimi tudi slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, so v Luksemburgu dosegli politični dogovor o znižanju cen gostovanja pri tujih operaterjih mobilne telefonije, t. i. roamingu, za tudi do 70 odstotkov. Nova uredba o roamingu naj bi začela veljati 30. junija, kar pomeni, da si lahko Evropejci cenejše mobilno telefoniranje v tujini obetajo že konec poletja oziroma zgodaj jeseni.

Evropski parlament je sprejel poročilo o časovnem načrtu za ustavni proces v Evropski uniji. Poslanci vztrajajo, da morebitni dogovor o institucionalnih reformah ne bo dobil njihove podpore, če bo v primerjavi z ustavno pogodbo okrnil varstvo pravic državljank in državljanov ter znižal stopnjo demokracije, preglednosti in učinkovitosti v delovanju EU.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Bruslju z veliko večino glasoval za razširitev schengenskega območja na devet novih članic EU, med katerimi je tudi Slovenija. Poročilo parlamenta podpira predlog Sveta EU o uporabi kopije portugalskega nacionalnega schengenskega informacijskega sistema (SIS) v novih članicah, da bi tako premostili prehodno obdobje pred uvedbo schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II).

Slovenija bo sooblikovala svetovno vlogo Evrope v prihodnje, saj bodo prav med njenim predsedovanjem uniji usklajeni ključni dokumenti za novo triletno obdobje lizbonske strategije za rast in delovna mesta, je povedal slovenski koordinator za lizbonsko strategijo Žiga Turk. "Slovenija ima enkratno priložnost, da v razmišljanja o prihodnosti Evrope vgradi tisto, kar želi, da bi bila," je poudaril in v novi viziji izpostavil skrb za človeka in okolje.

Evropska unija in Kanada sta se na vrhu v Berlinu strinjali, da bi morali v svetu do leta 2050 prepoloviti izpuste toplogrednih plinov. Da bi ta cilj dosegli, se je Kanada zavezala, da bo do leta 2050 v primerjavi z lani izpuste zmanjšala za od 60 do 70 odstotkov.

Od 3. do 10. junija 2007 bo po vsej Evropi potekal že tretji Evropski mladinski teden (EMT), ki bo letos namenjen promociji programa MLADI V AKCIJI in evropske mladinske politike. Na osrednjem dogodku v Bruslju, kjer se bo zbralo 175 mladih iz vse Evrope, bo svoj projekt "Velika evropska igra" predstavila tudi skupina mladih iz Slovenije. Nacionalna agencija programa MLADI V AKCIJI in Predstavništvo Evropske komisije v RS pa v času EMT pripravlja številne zanimive dogodke na nacionalni ravni. Več o dogodkih>>

Evropska komisarka za potrošnike Meglena Kuneva je bila na uradnem obisku v Sloveniji. S slovenskimi sogovorniki se je pogovarjala predvsem o potrošniški politiki Evropske unije v obdobju 2007-2013. Startegijo za slednjo je Evropska komisija predstavila marca, z njo pa želi mehanizme varstva potrošnikov prilagoditi razmeram v storitvenem gospodarstvu in v digitalni dobi. Varstvo potrošnikov bi po mnenju komisarke obenem moralo postati sestavni del zakonodajnega urejanja notranjega trga EU.

V Evropi obstajajo velike razlike glede starosti, v kateri otroci začnejo hoditi v šolo oziroma v zavode za predšolsko vzgojo. Otroci v Luksemburgu začnejo tako v obvezno malo šolo hoditi s štirimi leti, v skandinavskih državah, Bolgariji, Litvi in Estoniji pa v osnovno šolo s sedmimi leti. V predšolsko vzgojo so v Franciji vključeni skoraj vsi otroci v starosti od treh do šestih let, v Sloveniji pa je bil ta odstotek v letu 2005/06 80,1 odstotka.

Evropska unija ima še tri tedne časa, da njene članice z dogovorom o novem temeljnem dokumentu dosežejo kompromis o krepitvi nadnacionalnih pristojnosti v zunanji in obrambni politiki ter v pravosodju in notranjih zadevah. EU bi se tako laže pogovarjala s svetovnimi partnericami - ZDA, Rusijo in Kitajsko, vendar se nekatere članice niso pripravljene odreči svoji suverenosti na račun krepitve moči EU. Temu najbolj nasprotujeta Velika Britanija in Poljska.

Ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, ki je postavila temelje za razvoj današnje Evropske unije, je Pošta Slovenije v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Republiki Sloveniji izdala priložnostno znamko v vrednosti 0,45 EUR.