Novice - april 2007

Evropska komisija ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe pripravlja tekmovanje, na katerem se bodo mladi preizkusili v prevajanju. Namejeno je 17-letnim srednješolcem, potekalo pa bo 14. novembra 2007. Podrobne informacije so objavljene na spletni strani Evropske komisije, prijava pa bo mogoča od 10. maja do 10. junija 2007.

Grčija je praktično vsestransko podprla slovenske prioritete predsedovanja Evropski uniji, veliko časa pa smo namenili politiki odprtih vrat do držav Zahodnega Balkana, je v Atenah ob zaključku dvodnevnega uradnega obiska povedal slovenski premier Janez Janša. "Hkrati pa smo prisluhnili tudi grškim izkušnjam" tako glede predsedovanja kot tudi glede dejavnosti na Zahodnem Balkanu, je še dejal premier.

Poslanci Evropskega parlamenta so na zasedanju v Strasbourgu sprejeli poročilo o proračunu za leto 2008 in to še preden je Evropska komisija objavila njegov predhodni predlog. To naj bi se namreč zgodilo v začetku maja, parlament pa je v poročilu predstavil seznam svojih prednostnih nalog in komisijo pozval, naj bo prihodnji proračun usmerjen v rezultate. Parlament je potrdil tudi razrešnice za proračun za leto 2005.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je skupaj z Europolom in Interpolom v okviru operacije Diabolo v največjih evropskih pristaniščih zasegel skoraj 135 milijonov ponarejenih cigaret in 557.000 ostalih izdelkov - tekstila, obutve, igrač, pohištva, kovčkov in ročnih ur. Samo s cigareti je OLAF preprečil izgubo 220 milijonov evrov carinskih dajatev. Eno pošiljko ponarejenih nožev znamke Solingen so zasegli tudi v pristanišču Koper.

Nemško zunanje ministrstvo je skupaj z veleposlaništvi članic Evropske unije v sklopu praznovanja 50. obletnice Rimske pogodbe postavilo večnacionalno spletno stran www.eu50.eu, namenjeno sladkim specialitetam iz sedemindvajseterice. Vsi nadebudni peki, slaščičarji ter tisti, ki radi pripravljajo ali jedo slaščice, lahko na strani najdejo recepte za 55 rojstnodnevnih posladkov iz evropske kulinarične zakladnice. Iz Slovenije skomine vzbujata pehtranova potica in prekmurska gibanica.

Pitje alkohola in vožnja ne gresta skupaj. Ta navidez samoumevna trditev je eno od pomembnejših sporočil najnovejšega poročila Evropskega sveta za varnost prevoza (ETSC), ki so ga ta teden predstavili v Evropskem parlamentu. Alkohol je namreč v Evropski uniji za neprilagojeno hitrostjo na drugem mestu med vzroki prometnih nesreč. V Sloveniji se je število nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola celo povečalo.

Evropski komisar za energijo Andris Piebalgs je glede vprašanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) poudaril, da ima "Hrvaška skupno odgovornost s Slovenijo glede razgradnje in upravljanja z odpadki". Bruselj pri tem izpostavlja, da morata Slovenija in Hrvaška bodisi vzpostaviti skupni sklad bodisi ločen sklad v vsaki državi posebej, da bi tako izpolnili svoj del odgovornosti iz dogovora iz leta 2003.

Evropska unija je prižgala zeleno luč za zagon programa za spodbujanje temeljnih pravic in dejavnega državljanstva, v okviru katerega bodo lahko članice unije pa tudi kandidatke in pristopnice v obdobju 2007-2013 skupaj koristile 93,8 milijona evrov. Cilj programa je seznanjanje državljanov o njihovih pravicah, tudi o tistih, ki jih prinaša evropsko državljanstvo. Pomemben pa je tudi kot podpora nevladnim organizacijam in drugim telesom civilne družbe.

Notranji minister Dragutin Mate je v Luksemburgu predstavil časovnico ključnih mejnikov v procesu pridruževanja v schengenski prostor, ki za zdaj poteka po načrtih. Časovni načrt rednih ministrskih srečanj naj bi pomagal zagotoviti hkraten vstop vseh devetih kandidatk. Delamo vse, da bi v schengen vstopili skupaj, vendar Slovenija ni nikoli razmišljala o "paketni širitvi", je povedal Mate in poudaril, da mora vsaka država izpolnjevati merila in da je vsaka posebej stalno preverjana.

Evropska centralna banka (ECB) je v aprilskem poročilu o gospodarstvu območja evra zapisala, da bi morale vse članice območja evra svoje trge dela odpreti za delavce iz Slovenije. Po mnenju ECB to spada v okvir povečevanja prožnosti trgov delovne sile v Evropski uniji, kar so kot cilj gospodarske politike unije opredelil tudi voditelji EU na marčnem vrhu v Bruslju. ECB v poročilu države z evrom tudi opozarja, naj v časih visoke gospodarske rasti znižajo svoje proračunske primanjkljaje.

Zavodi za zdravstveno zavarovanje ne bi smeli absolutno izključiti možnosti povračila stroškov za zdravljenje v zasebnih klinikah v tujini, je presodilo Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu. S takšno politiko je namreč omejevana svobodna ponudba zdravstvenih storitev kjerkoli v Evropski uniji. Bolj kot absolutna prepoved povračila stroškov so po mnenju sodišča primerni manj omejevalni ukrepi, kot sta npr. predhodna odobritev zdravljenja ali pa lestvica predvidenih obsegov povračil.

Zunanjetrgovinski primanjkljaj EU je februarja znašal 17,6 milijarde evrov in se je v primerjavi s februarjem 2006, ko je znašal 16,1 milijarde evrov, povečal, je danes v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. V območju evra pa je primanjkljaj februarja znašal 1,7 milijarde evrov, kar je za 1,6 milijarde evrov manj kot januarja 2006.

EU in ZDA si v zadnjem času prizadevajo okrepiti čezatlantske odnose, in sicer tako v gospodarstvu kot tudi na drugih področjih. Tako strani želita vzpostaviti čezatlantsko gospodarsko partnerstvo, končali sta prvo fazo pogajanj o sporazumu o odprtem nebu, ki naj bi ga podpisali na vrhu EU-ZDA v Washingtonu 30. aprila, prizadevajo pa si tudi za nov dogovor o podatkih o letalskih potnikih. Unija poziva ZDA tudi k okrepitvi trenutno šibkega sodelovanja pri varstvu okolja in energetske varnosti.

V državnem zboru je potekalo srečanje mladih v okviru vseevropske pobude Pomladni dan 2007, katere glavni namen je povečati poznavanje Evropske unije med otroki in mladimi. Ti so v razpravi izpostavili prednosti in slabosti povezave, nagovorili pa so jih tudi nekateri vidni predstavniki slovenskega političnega življenja ter člani diplomatskega zbora več članic EU.

Slovenija bo letos v proračun Evropske unije plačala pet milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano, je v Bruslju sporočila Evropska komisija. Zaradi 950 milijonov evrov neporabljenih sredstev iz proračuna EU za leto 2006 ter aktivnega upravljanja proračuna bo proračunski presežek unije namreč znašal 1,8 milijarde evrov, zaradi česar se bodo letošnji prispevki držav v proračun EU znižali. Največ največji neto plačnici Nemčiji - za 366 milijonov evrov.

Z današnjim dnem v vseh državah Evropske unije, torej tudi v Sloveniji, stopajo v veljavo nova socialna pravila za poklicne voznike, ki so dodobra razburila prevoznike. Kot poudarjajo v Bruslju, naj bi nova evropska zakonodaja prispevala k večji varnosti v cestnem prometu, zagotovila pa naj bi tudi ustrezne socialne standarde za voznike. Ti pa so nedavno sredi Bruslja protestirali in s trobljenjem opozarjali na nestrinjanje z novimi pravili.

Nizozemski minister za zaposlovanje in socialne zadeve Piet Hein Donner je v petkovem pismu nizozemskemu parlamentu napovedal, da bo Nizozemska s 1. majem svoj trg delovne sile odprla za delavce iz osmih držav Evropske unije, tudi Slovenije, ki so v povezavo vstopile 1. maja leta 2004.

Kljub zadnjima širitvama, ki sta število članic v Evropski uniji povečali s 15 na 25 oziroma 27 držav, naj bi največje članice EU - predvsem Francija, Velika Britanija in Nemčija - povečale svojo moč v procesu sprejemanja odločitev v EU. Tako je vsaj moč soditi po izsledkih študije profesorja stockholmske univerze Jonasa Tallberga, ki jo je povzel spletni bilten EUobserver. Relativno moč nekaterih držav pa lahko vseeno povečajo karizmatične osebne lastnosti njihovih voditeljev, razkriva študija.

Kljub vse tesnejšemu povezovanju članic EU, še posebej držav z evrom, potrošniki in podjetja v vsakodnevnem življenju in poslovanju ne uživajo vseh ugodnosti skupnega trga. Posamezniki ob selitvi v drugo državo veliko časa porabijo za odpiranje novega bančnega računa, podjetja ob nakazilih v tujino plačujejo mastne provizije. Da bi vzpostavila povezan trg plačilnih storitev z učinkovito konkurenco brez delitve na čezmejna plačila in plačila znotraj države v območju evra, naj bi EU do leta 2010 vzpostavila enotno območje plačil v evrih (SEPA).

Evropska unija je v letu 2006 uresničila največ projektov in programov na področju mednarodne razvojne pomoči doslej in razdelila rekordno višino pomoči. Gre za okrog 48 milijard evrov, kar EU uvršča med največje donatorke na svetu. Slovenija v okviru dvostranskega sodelovanja razvojno pomoč namenja predvsem državam Zahodnega Balkana, nekaj sredstev pa revnejšim državam namenja tudi preko uradne razvojne pomoči ter preko prispevka v proračun EU.

V Ljubljani je bilo v ustanovljeno Slovensko društvo za evropsko pravo. Namen društva je prispevati k razvoju, uveljavljanju in promociji evropskega prava v teoriji in praksi. Gre za prostovoljno združenje pravnikov in drugih, ki se ukvarjajo z evropskim pravom in želijo aktivneje prispevati k razvoju, uveljavljanju in promociji evropskega prava v teoriji in praksi.

Evropska komisija je sprejela odločitev, da devetim državam članicam, ki so pristopile k EU leta 2004, naloži plačilo globe zaradi kopičenja presežnih zalog različnih kmetijskih proizvodov pred njihovim pristopomk Uniji. Države bodo v proračun EU morale plačati skupaj 41,1 milijona evrov, vendar bodo plačilo lahko opravile v obdobju štirih let. Slovenija bo morala plačati 393.000 evrov (375.000 evrov za sadje in 18.000 evrov za riž).

Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je v Bruslju predstavil zeleno knjigo o novih perspektivah evropskega raziskovalnega prostora (ERA), pri čemer je poudaril, da si prizadeva predvsem za vzpostavitev "pete svoboščine v EU, to je prosti pretok znanja". "Kroženje možganov je danes nujnost in treba je odstraniti vse ovire za raziskovalce," je dejal komisar in dodal, da brez jasne volje držav in gospodarstva ne bo šlo.

V Slovenijo prihajajo portugalski izvedenci, ki bodo slovenskim pomagali pri nameščanju paketa programske opreme SIS I za vse. Gre za opremo, preko katere se bo Slovenija računalniško povezala v schengenski informacijski sistem (SIS), njena uspešna namestitev in delovanje pa je eden od pogojev za vstop novih članic v schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah. Slovenija načrtuje, da bo v območje vstopila ob koncu leta.

"Kratkoročno še ni prišel čas za pravi evropski davek," je zapisano v poročilu Evropskega parlamenta o reformi lastnih virov, ki so ga evropski poslanci sprejeli z veliko večino. Poročilo predstavlja predloge sprememb sedanjega načina financiranja evropskega proračuna - predvsem na prihodkovni strani, ki sprememb ni doživela že veliko let. Glede na to, da pomen tradicionalnih lastnih virov, mednje spadajo carine in kmetijske dajatve, upada, bo reforma nujna. A ko pride do idej o rešitvi v obliki evropskega davka, so nasprotovanja precejšnja.