Novice - julij 2006

Madžarski finančni minister Janos Veres je ta teden ob obisku evropskega komisarja za finance Joaquina Almunie v Budimpešti dejal, da nima trdnega mnenja o tem, kdaj naj bi Madžarska uvedla evro. Finančni analitiki pa so Veresovo izjavo ovrednotili kot priznanje, da Madžarska do leta 2010 predvsem zaradi visokega proračunskega primanjkljaja še ne bo pripravljena za vstop v območje evra.

Namesto pripravljanja evropske zakonodaje bo 350 višjih uslužbencev Evropske unije peklo kruh, opravljalo tesarska dela ter popravljalo naftovode in plinovode. Evropska komisija je namreč sredi julija sprožila poseben program, v okviru katerega bo vse višje uradnike iz generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za teden dni poslala delat v majhna in srednja podjetja, da bi si pridobili praktične izkušnje z razmerami na takšnih delovnih mestih, so sporočili v Bruslju.

Evropska komisija je danes od Francije, Španije, Italije, Grčije, Irske, Portugalske in Velike Britanije zahtevala, da vrnejo skupno 161,9 milijona evrov neustrezno porabljenih sredstev iz proračuna za skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je v zvezi s tem izjavila, da "moramo davkoplačevalcem zagotoviti, da je njihov denar ustrezno porabljen in da so vrnjena vsa nezakonito pridobljena sredstva".

Evropska služba za izbor kadrov (EPSO) je v Uradnem listu EU objavila razpise za uradnike novih držav članic Evropske unije in sicer za administratorje ranga AD5 s področij evropske administracije/človeških virov, prava, ekonomije in poslovne administracije ter za pomočnike ranga AST1. Rok za prijavo se izteče 7. septembra 2006 opoldne, na voljo pa je 1520 mest.

Širitev schengenskega območja brez notranjih meja na nove članice Evropske unije, med njimi na Slovenijo, bo imela zamudo, je danes v Bruslju prvič, sicer posredno, priznal evropski komisar za pravosodje, varnost in svobodo Franco Frattini. Kot je dejal, bo namreč schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) operativen šele oktobra ali novembra 2007, čeprav je bil rok postavljen na april istega leta.

Javnomnenjska raziskava Eurobarometer, izvedena ta teden, je pokazala, da Poljaki v večji meri zaupajo institucijam Evropske unije kot poljski vladi, nacionalnemu parlamentu in domačim politikom. Izsledki raziskave kažejo, da Uniji zaupa 58 odstotkov vprašanih, nasprotno pa jih kar 71 odstotkov ne zaupa poljski vladi, 81 odstotkov jih dvomi v poljski parlament, 85 odstotkov pa nima zaupanja v poljske politične stranke.

Po navedbah evropskega statističnega urada Eurostat so najpogostejši vzroki smrti v Evropski uniji bolezni srca in ožilja. Te bolezni so vzrok za 41 odstotkov vseh smrti v EU in za 52 odstotkov smrti med ljudmi, starejšimi od 85 let. Rak je vzrok za okrog četrtino smrti in je najpogostejši vzrok smrti med ljudmi srednjih let, med mladimi pa so najpogostejši vzrok smrti prometne nesreče in samomor.

Italijanski notranji minister Giuliano Amato je danes sporočil, da bo Italija popolnoma odprla vrata delavcem iz srednje- in vzhodnoevropskih novink Evropske unije, tudi Slovenije. Italija je bila sicer med tistimi starimi članicami unije, ki so maja letos olajšale dostop do svojega trga delovne sile, a ohranile nekatere omejitve. Kot je dejal Amato, se je vlada odločila za odpravo vseh obstoječih omejitev za zaposlovanje delavcev iz osmih novink.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o uvedbi eura (EVA 2006-1611-0005). Predlog bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. Osnovni cilj tega zakona je, da olajša prehod na evro. Zakon ureja razmerja ob uvedbi evra kot denarne enote Republike Slovenije ter zamenjavo tolarskih bankovcev in kovancev v evrske bankovce in kovance ob uvedbi evra.

Svet Evropske unije je danes na predlog Evropske komisije sprejel uredbo o novem Instrumentu predpristopne pomoči (IPA). Novi finančni instrument, za katerega bo v obdobju 2007-2013 na voljo 11,468 milijarde evrov, bo poenostavil pomoč državam v procesu pridruževanja EU, saj bo s 1. januarjem 2007 nadomestil pet obstoječih finančnih instrumentov (programe predpristopne pomoči PHARE, ISPA in SAPARD, predpristopni instrument za Turčijo ter program CARDS). Instrument bo zajel vse predpristopne dejavnosti EU tako za države kandidatke (Hrvaško, Turčijo in Makedonijo) kot tudi za potencialne kandidatke za članstvo (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo, vključno s Kosovom).

Po navedbah evropskega statističnega urada Eurostat je bila januarja letos minimalna plača z zakonom določena v enajstih državah članicah Evropske unije. Pri tem je bilo moč v petindvajseterici opaziti velike razlike tako glede višine minimalne plače - najnižji znesek je bil zabeležen v Latviji, najvišji pa v Luksemburgu - kot glede deleža zaposlenih, ki tako plačo prejemajo. Slovenija je po višini minimalne plače na sredini evropske lestvice, po deležu prejemnikov minimalne plače pa na njenem dnu.

Rezultati najnovejše vseevropske javnomnenjske raziskave Eurobarometer so pokazali, da so med državljani Evropske unije najbolj navdušeni nad nadaljnjo širitvijo sedanje petindvajseterice Slovenci. Nadaljnjo širitev povezave namreč podpira 73 odstotkov Slovencev, medtem ko je povprečje v Uniji 45 odstotkov.

Evropska centralna banka (ECB) v polletnem poročilu o ponarejanju bankovcev ugotavlja, da je bilo v prvem polletju 2006 iz obtoka umaknjenih 300.000 ponarejenih evrskih bankovcev, od tega 44 odstotkov bankovcev za 20 evrov in 36 odstotkov bankovcev za 50 evrov. Skoraj vse ponaredke so zasegli v območju evra, le dober odstotek v državah članicah EU zunaj območja evra, slab odstotek pa tudi drugod, navaja ECB.

Iz ministrstva za finance so danes sporočili, da je Slovenija v letošnji prvi polovici leta iz evropskega proračuna prejela 38,91 milijarde tolarjev, kar predstavlja 36 odstotkov predvidenih sredstev. V bruseljsko blagajno je vplačala 34,47 milijarde tolarjev oz. 45 odstotkov predvidenih vplačil. Slovenija je tako ob koncu prvega polletja do proračuna EU izkazovala neto položaj, ki je znašal 4,44 milijarde tolarjev.

Obdobje dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih prehaja danes v drugo fazo. Potem ko so finančni ministri Evropske unije v torek dokončno prižgali zeleno luč za vstop Slovenije v evroobmočje in določili končno menjalno razmerje pri 239,64 tolarja za evro, se je končalo obdobje informativnega dvojnega označevanja. Začenja se obdobje dvojnega označevanja, ki pa zaradi ohranitve menjalnega tečaja ne bo bistveno drugače.
Dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih, ki je v prvi vrsti namenjeno prilagajanju potrošnikom na novo valuto, hkrati pa naj bi primerljivost cen otežila morebitne podražitev ter posledičen pritisk na inflacijo, smo v Sloveniji uvedli s 1. marcem.
Cene so se do določitve končnega menjalnega tečaja preračunavale po centralnem tečaju, določenem ob vstopu Slovenije v mehanizem evropskih menjalnih tečajev (ERM II) konec junija 2004. Po določitvi končnega tečaja, se začenja obdobje dvojnega označevanja, v katerem se cene preračunavajo po končnem in ne več centralnem tečaju. Ker pa ta ostaja enak, tako ni prišlo do bistvenih sprememb.

Slovenija bo v območje evra 1. januarja 2007 vstopila s "svojimi" kovanci evra, ki jih bo zadosti, prav tako pa tudi bankovcev, sta danes v Bruslju zagotovila slovenski finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Kot je povedal slednji, bo Slovenija oskrbljena s 75 tonami bankovcev v vrednosti 850 milijonov evrov ter tisoč tonami kovancev v vrednosti 80 milijonov evrov.

Finančni ministri Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju prižgali dokončno zeleno luč za uvedbo evra v Sloveniji s 1. januarjem 2007, so sporočili diplomatski viri. Sprejeli so namreč pravne podlage za takšen korak ter določili končno menjalno razmerje med slovenskim tolarjem in evrom, ki bo znašalo 239,640 tolarja za evro. Slovenija bo v območje evra prihodnje leto vstopila kot prva in za zdaj edina novinka ter postala njegova 13. članica.

Evropska komisija, Evropski parlament, Svet EU, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij so danes pod geslom Vse najboljše, EU, objavili natečaj za jubilejni logotip, ki bo uradni simbol ob praznovanjih 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe prihodnje leto.
Na natečaj se lahko prijavijo študenti likovne umetnosti in oblikovanja ter poklicni oblikovalci, ki so diplomirali leta 2006. Komisija in ostale evropske institucije bodo zmagovalni logotip uporabljale pri vseh dogodkih v letu 2007, ki bodo povezani s 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe - ta je bila sicer podpisana 25. marca leta 1957. Logotip pa bodo za svoje aktivnosti, povezane z obletnico, uporabljale tudi države članice EU ter regionalne in lokalne skupnosti.
Rok za prijavo na natečaj je 30. september 2006.
Dodatne informacije o natečaju so na voljo na spletni strani: www.logo-competition.eu

Finski premier Matti Vanhanen je danes med predstavitvijo prednostih nalog finskega predsedovanja EU na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejal, da se Evropska unija sooča z velikimi izzivi. "EU mora biti usmerjena naprej, izkoristi priložnost za izvedbo reform in pokazati politično voljo za razvoj Evrope. Verjamem, da je pravi odgovor v večini primerov prej več Evrope kot manj Evrope," je povedal Vanhanen. Po njegovih besedah si je Finska na čelu EU za osrednjo nalogo zadala širitev povezave.

Slovenija je po kakovosti zdravstvenega sistema v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije na sredini lestvice, je pokazala raziskava, ki jo je sredi junija objavil Health Consumer Powerhouse iz Stockholma. V "konkurenci" 25 članic EU in Švice se je namreč uvrstila na 12. mesto, med drugim tudi pred Veliko Britanijo, Grčijo, Portugalsko in Irsko, je na današnji predstavitvi raziskave poudaril minister za zdravje Andrej Bručan.

Najnovejša raziskava hrvaškega javnega mnenja je pokazala, da skoraj polovica Hrvatov nasprotuje članstvu svoje države v Evropski uniji, čeprav se hrvaška vlada zavzema za vstop Hrvaške v evropsko povezavo leta 2009. Podpora članstvu Hrvaške v EU se je sicer od septembra lani zvišala s 36 odstotkov na 43 odstotkov.

Hrvaški sabor je v petek potrdil spremembo zakona o lastništvu, s katero je tujcem olajšal kupovanje nepremičnin na Hrvaškem. Po novem bi tuji državljani, ki bodo želeli kupiti posest na Hrvaškem, potrebovali le odobritev pravosodnega ministrstva, zelena luč s strani ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije pa ne bi bila več potrebna.

Finska z današnjim dnem od Avstrije prevzema polletno predsedovanje Evropski uniji. Finski predstavniki med prednostnimi nalogami za čas predsedovanja na prvem mestu omenjajo širitev, nadaljevala naj bi se razprava o evropski ustavi, precej pozornosti pa želijo v Helsinkih nameniti tudi krepitvi konkurenčnosti unije ter odnosom z Rusijo.