Novice - april 2006

Evropska komisija je sporočila, da jo je Grčija danes obvestila o svoji nameri, da s 1. majem ukine omejitve za vstop delavcev iz novih držav članic Evropske unije na svoj trg dela. Grčija je tako četrta država, ki se je odločila za ta korak, pred njo so podobno odločitev sporočile še Španija, Portugalska in Finska.

Estonska vlada je danes v Tallinnu sporočila, da je ciljni datum za uvedbo evra preložila za eno leto na 1. januar 2008. Kot je pojasnila, je to odločitev sprejela zaradi inflacije, ki še vedno presega maastrichtske kriterije. "Zaradi razvoja zadev v zvezi z inflacijo je datum 1. januar 2007 postal nerealen," so v Tallinnu zapisali v sporočilu za javnost. Estonska vlada je ob tem napovedala nadaljevanje tehničnih priprav na uvedbo skupne evropske valute.

Slovenski notranji minister Dragutin Mate pričakuje, da bo Slovenija v schengensko območje brez notranjih meja vstopila skladno z načrti, oktobra 2007. "Če bodo vse evalvacije slovenske pripravljenosti potekale uspešno, kot so že prve tri, in če bo schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) pripravljen v roku, je oktober 2007 realen datum," je izjavil Mate ob robu današnjega zasedanja notranjih ministrov Evropske unije v Luxembourgu.

Luksemburška vlada je danes sporočila, da bo tudi v prihodnje ohranila omejitve dostopa do nacionalnega trga dela za delavce iz novih držav članic Evropske unije. Določena izjema bodo le trije sektorji, kjer primanjkuje delavcev, in sicer kmetijstvo, vinogradništvo in hotelirstvo. V teh sektorjih bo moč "avtomatično" dobiti dovoljenje za delo, so pojasnili v Luxembourgu.

Evropska komisija je danes predlagala poenotenje kazenskih sankcij za kršitve na področju intelektualne lastnine, konkretneje za ponarejanje in piratstvo. Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini je ob predstavitvi predloga direktive poudaril, da "gre za nujni minimum, ki ga potrebujemo za učinkovit boj proti tem pojavom, ki resno ogrožajo gospodarstvo v Evropski uniji".

Po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 in sedanjimi pripravami na prevzem evra uspešno na poti izpolnjevanja zastavljenih ciljev. Kot v luči druge obletnice širitve EU poudarja GZS, članstvo Slovenije v EU slovenskemu gospodarstvu ni zadalo kakšnega posebnega šoka, prav tako pa ni prineslo bistvenih sprememb v poslovanju, saj so države EU že pred pristopom Slovenije v povezavo predstavljale blizu 70 odstotkov slovenskega izvoza.

Evropska komisija je v danes objavljenem akcijskem načrtu za e-upravo predlagala konkretne korake v smeri posodobitve uprave 25 držav članic, s katero bi lahko prihranili stotine milijard evrov. Ta postopek temelji na informacijski in komunikacijski tehnologiji, ki naj bi bila ključna za učinkovitejše in odzivnejše javne storitve. Kot so sporočili v Bruslju, bi že sam prehod na elektronsko izdajanje računov v Evropski uniji vsako leto omogočil prihranek v višini 300 milijard evrov.

Evropski ombudsman je v letu 2005 prejel kar 3920 pritožb s strani državljanov Evropske unije, podjetij, združenj in nevladnih organizacij, izhaja iz danes v Bruslju predstavljenega letnega poročila o njegovem delu. "Obseg pritožb ostaja na rekordno visoki ravni in je bil pet odstotkov višji kot leta 2004," je poudaril ombudsman Nikiforos Diamanduros. Iz Slovenije je lani prejel 47 pritožb.

Izsledki raziskave Centra za evropske gospodarske raziskave (ZEW) iz nemškega Mannheima kažejo, da je Slovenija po obremenjenosti podjetij z davki nekoliko pod evropskim povprečjem. Medtem ko znaša povprečna efektivna davčna stopnja v Evropski uniji 23,7 odstotka, plačujejo slovenska podjetja davek v povprečni višini 21,6 odstotka. Med članicami EU so dobički kapitalskih družb najbolj obdavčeni v Španiji (31,1 odstotka) in Nemčiji (36 odstotkov).

Po oceni danskega premiera Andersa Fogha Rasmussena bo Evropska unija najverjetneje počakala še kakšno leto, preden se bo odločila o usodi evropske ustavne pogodbe. "Številni državljani imajo občutek, da gre pri Evropski uniji bolj za institucije, postopke in paragrafe kot pa za konkretne korake v korist posameznikov," je na današnjem predavanju na univerzi v Koebenhavnu izjavil danski premier.

Avstrijska vlada je danes uradno sklenila podaljšati omejitve za dostop državljanov iz srednje- in vzhodnoevropskih novih članic Evropske unije na avstrijski trg dela. Kot je po seji povedal namestnik kanclerja Hubert Gorbach, so omejitve podaljšali za naslednja tri leta.

Belgija bo s 1. majem letos delno sprostila omejitve za dostop državljanov iz srednje- in vzhodnoevropskih novih članic Evropske unije na njen trg dela. Delavce iz teh držav bo v državo spuščala upoštevajoč pomanjkanje delovne sile v posameznih sektorjih. Po današnjem poročanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver je belgijska vlada s tem namenom naročila regijam, naj sestavijo seznam poklicev, ki jih najbolj primanjkuje.

Estonija naj bi v mesecu maju ratificirala ustavno pogodbo Evropske unije. To so včeraj sporočili voditelji treh vladajočih koalicijskih strank, in sicer Stranke reform, Stranke centra in Ljudske unije, ki imajo večino v estonskem parlamentu. "Končno glasovanje o ustavni pogodbi EU bo v mesecu maju in tako bomo v parlamentu sklenili ratifikacijski proces," je napovedal podpredsednik Stranke reform Meelis Antonen.

Evropski komisar za izobraževanje in kulturo Jan Figel se zaveda, da je prihodnost univerz v Evropi negotova. Evropska univerzitetna središča močno zaostajajo za ameriškimi na področju raziskav in inovacij, številnim manjkajo sredstva in ne izpolnjujejo tržnih potreb, je pred nedavnim opozoril komisar. Zato je po njegovih ocenah nujno, da se evropske univerze naredi bolj privlačne tujim študentom, ki jim lahko pomagajo dohiteti konkurenco.

Evropska unija si prizadeva oblikovati slovar javnega komuniciranja, v katerem naj bi izraz "islamski terorizem" uvrstila na črno listo evropske komunikacije. Po navedbah bruseljskega spletnega biltena EUobserver, ki se sklicuje na tiskovna sporočila snovalcev slovarja, naj bi terminologi junija evropskim voditeljem predstavili nevtralno besedišče za razprave o občutljivih verskih in političnih vprašanjih.

Islandija, ki je članica Evropskega prostotrgovinskega prostora (EEA), ne pa tudi Evropske unije, razmišlja, da bi 1. maja letos odprla trg dela za delavce iz vseh desetih novih članic EU. Islandsko ministrstvo za socialne zadeve je danes sporočilo, da je vlada v Reykjaviku pred dnevi parlamentu že predložila ustrezen osnutek zakona, zaenkrat pa še ni znano, kdaj bo ta o tem odločal.

Danska je sporočila, da bo še za tri leta podaljšala omejitve za zaposlovanje delavcev iz srednje- in vzhodnoevropskih novih članic Evropske unije. Na podlagi političnega sporazuma, ki so ga minuli teden sklenile danske stranke, država sicer načrtuje nadaljnjo liberalizacijo trga delovne sile, s čimer naj bi delavcem iz osmih novink olajšala iskanje zaposlitve, je včeraj poročal bruseljski spletni bilten Agence Europe.

Skupina poslancev v Evropskem parlamentu se je pretekli teden v Strasbourgu znova zavzela za preselitev sedeža parlamenta iz Strasbourga v Bruselj, saj naj bile vsakomesečne selitve poslancev, njihovih pomočnikov, lobistov in novinarjev po njihove mnenju nepotrebno zapravljanje denarja.

Evropska krovna domena .eu je od petka dalje na voljo vsem, ki živijo v Evropski uniji. EU želi z novo domeno ustvariti nov prostor v spletu in spodbujati spletno identiteto povezave, je ob tem sporočila Evropska komisija. Predtem je sicer veljalo štirimesečno obdobje t. i. uvodnega obdobja, v katerem so zaradi preprečevanja zlorab evropsko domeno lahko registrirali samo javni organi, imetniki blagovnih znamk in imetniki drugih prednostnih pravic.

V Evropski uniji je imelo v prvi četrtini leta 2005 dostop do interneta 48 odstotkov gospodinjstev in januarja 2005 91 odstotkov podjetij, redno pa je svetovni splet uporabljalo 43 odstotkov Evropejcev, kažejo podatki, ki jih je včeraj objavil Evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je imelo dostop do interneta 48 odstotkov gospodinjstev in 96 odstotkov podjetij, redno ga je uporabljalo 40 odstotkov Slovencev, medtem ko jih 48 odstotkov svetovnega spleta še nikoli ni obiskalo.

Po navedbah estonskega premiera Andrusa Ansipa njegova država ne bo uspela pravočasno izpolniti vseh meril za vstop v območje evra, vendar pa upa, da ji bo to uspelo leta 2008. Kot je v včerajšnjem pogovoru za nemški radio Deutsche Welle ugotovil Ansip, je za neizpolnjevanje meril kriva previsoka inflacija, medtem ko Estonija ostala merila v celoti izpolnjuje.

Predstavniki treh osrednjih institucij Evropske unije, to je Sveta EU oziroma držav članic, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, so včeraj pozno zvečer v Strasbourgu po sedmih urah pogajanj dosegli končni dogovor o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013. Kot je pojasnil Karl-Heinz Grasser, finančni minister EU predsedujoče Avstrije, bo po novem večletna blagajna težka 864,4 milijarde evrov, kar je dve milijardi več, kot je sklenil vrh povezave decembra lani. Grasser je sicer v tej točki dogovor označil še kot "začasen", saj ga morata formalno potrditi tako Svet EU kot parlament na plenarnem zasedanju. "Tako v Svetu EU kot v parlamentu še pričakujem probleme," je priznal minister.

Nizozemska je sporočila, da bo z začetkom prihodnjega leta odprla trg dela za državljane vseh novih članic Evropske unije. Omejitve, ki jih je uvedla ob zadnji širitvi Unije, bo začela sproščati 1. maja letos, s 1. januarjem 2007 pa bodo delavce iz novink - tudi iz Slovenije - na Nizozemskem obravnavali enako kot nizozemske delavce. Do prihodnjega leta bodo delavci iz novink še naprej potrebovali delovno dovoljenje, a bo postopek pridobivanja teh dovoljenj lažji, so sporočili iz nizozemskega veleposlaništva v Ljubljani.

Po navedbah javnomnenjske raziskave, ki jo je nedavno objavila Evropska komisija, se Evropejci, ki se preselijo na tuje, za to največkrat odločijo iz ljubezni do bližnjega in ne zaradi službe. Od dveh odstotkov evropskih državljanov, ki trenutno živijo v drugi članici Evropske unije, se jih je namreč 30 odstotkov preselilo zaradi partnerja ali družine, 25 odstotkov zaradi službe in 24 odstotkov zaradi iskanja "boljše kvalitete življenja".

Švica je v soboto delno odprla svoj trg dela za državljane novih članic Evropske unije. Ti lahko odslej v Švici živijo, delajo in študirajo, v državo pa lahko pripeljejo tudi svoje družine. Vendar pa bodo za državljane Poljske, Madžarske, Češke, Litve, Latvije, Estonije, Slovaške in Slovenije do leta 2011 veljale določene omejitve, med drugim bodo pri zaposlovanju pred njimi imeli prednost Švicarji.