Novice - januar 2006

Evropski komisar za finance Joaquin Almunia je oblasti novih držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenije, včeraj pozval, naj prebivalce čim hitreje in čim bolje informirajo o evru, soočijo pa naj se tudi z bojaznijo potrošnikov, da bo uvedba evra pomenila podražitve. Namreč, "večinsko mnenje je, da so se cene po uvedbi evra povišale", je v Bruslju na posvetovanju o praktičnih pripravah na prevzem skupne evropske valute poudaril Almunia.

Po mnenju premiera Janeza Janše ostaja cena nafte v mesecih do izpolnitve vseh kriterijev za prevzem evra v Sloveniji najbrž edina nevarnost, ki jo je možno predvideti. "Vendar ta po našem mnenju ne bo takšna, da bi ogrozila izpolnjevanje tega cilja," je premier včeraj izjavil v državnem zboru. Kot je ocenil, je Slovenija na dobri poti k prevzemu evra, saj trenutno edina izpolnjuje štiri od petih maastrichtskih kriterijev za prevzem evra, ki ga načrtuje z letom 2007.

Tretjina Romunov ne zaupa Evropski uniji, je pokazala raziskava Eurobarometra, katere rezultate so nedavno objavili v Bukarešti. Kot je pokazala omenjena anketa namreč povezavi zaupa le še 64 odstotkov vprašanih. Romunija naj bi sicer skupaj z Bolgarijo v EU vstopila leta 2007, vendar pa si je unija pridržala pravico, da v primeru neustrezne pripravljenosti na članstvo v povezavi vstop preloži za leto dni.

Velika večina Ircev meni, da je v državi že dovolj in celo preveč tujih delavcev, zato bi bilo dobro, da bi uvedli delovna dovoljenja za iskalce zaposlitve iz novih članic Evropske unije, je pokazala javnomnenjska raziskava, katere rezultate je nedavno objavil irski časnik Irish Times. Irska je sicer poleg Švedske in Velike Britanije ena od treh starih članic EU, ki ob vstopu novink v povezavo maja 2004 ni uvedla omejitev za dostop iskalcev zaposlitve iz novih članic na svoj trg dela.

Vlada je razrešila državnega sekretarja za evropske zadeve Marcela Koprola, ki je zaprosil za sporazumno razrešitev, je na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade dejal njen tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak. S 1. majem 2006 je vlada za direktorja službe vlade za evropske zadeve (SVEZ) imenovala vodjo stalnega predstavništva Slovenije pri OVSE na Dunaju Janeza Lenarčiča, v vmesnem času pa bo SVEZ vodila dosedanja namestnica Koprola Katja Rejec Longar.

Sloveniji je bilo v letu 2005 iz štirih strukturnih ter kohezijskega sklada nakazanih skupaj 59,37 milijona evrov sredstev, razkrivajo včeraj na sedežu Evropske komisije v Bruslju objavljeni podatki o izvajanju kohezijske politike v Evropski uniji v lanskem letu. Z drugimi podatki, ki bi pokazali jasnejšo sliko glede absorbcije v članicah, še posebej novih, Bruselj ni postregel, je pa zato komisarka za regionalno politika Danuta Huebner dejala, da na splošno sposobnost črpanja ocenjuje pozitivno. "Na splošno sem zadovoljna. Ob koncu leta 2005 so bila novim državam članicam povrnjena sredstva, porabljena na terenu, ki so primerljiva s sredstvi, ki so jih leta 2001 stare članice prejele po dveh letih izvajanja programov," je dejala komisarka. Kot je še navedla, so izplačila iz vseh strukturnih skladov, kohezijskega sklada in predpristopnih programov v "rekordnem" letu 2005 znašala kar 33,1 milijarde evrov.

Portugalska razmišlja o ukinitvi prehodnega obdobja za iskalce zaposlitve iz novih članic Evropske unije, je včeraj v Lizboni izjavil portugalski premier Jose Socrates. Kot je pojasnil, "izkušnje minulih dveh let kažejo, da vstop novih članic v EU ni povzročil motenj na trgu dela". Poljski dnevnik Rzeczpospolita pa je po poročanju spletnega medija EUobserver v torkovi izdaji zapisal, da na bi z letošnjim majem svoj trg delovne sile za delavce iz novih držav članic Evropske unije ob Španiji in Finski odprla tudi Grčija. Kot je še navedel poljski časnik, nameravata maja 2009 omejitve sprostiti tudi Francija in Belgija.

Reformni program Slovenije je obsežen, na splošno primeren in z nekaj močnimi platmi, vendar pa tudi z vrsto pomanjkljivosti, ugotavlja Evropska komisija v včeraj objavljeni prvi oceni nacionalnih programov držav članic Evropske unije. Tako Bruselj Ljubljani očita premalo jasno začrtanje prioritet in ne dovolj konkretne posamezne reformne načrte, želi pa tudi močnejše načrte za zagotovitev vzdržnega pokojninskega sistema ter boljšo strategijo za raziskave in inovacije. Med močnimi platmi programa pa Evropska komisija navaja ukrepe za izboljšanje regulativnega okvirja, vključno s poenostavitvijo zakonodaje ter zmanjšanjem administrativnih stroškov za podjetja, ter prizadevanje za razvoj in internacionalizacijo majhnih in srednje velikih podjetij ter njihovega boljšega dostopa do financ. Tudi proces konzultacij o programu je bil znaten.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Parizu, kjer je v francoski nacionalni skupščini spregovoril o položaju v Evropi, izrazil prepričanje, da bo javna podpora evropski ustavni pogodbi prišla "ob svojem času". Malo verjetno pa je, da bo EU do junija uspelo doseči dogovor o tem, kako rešiti ustavo, je dejal Barroso, ki je francoske voditelje pozval, naj državljanom, ki so dokument na referendumu lani zavrnili, pojasnijo, kaj pravzaprav je EU.

Uresničitev strategije za gospodarsko rast in delovna mesta ali z drugimi besedami lizbonske strategije bi dvignila življenjski standard v Evropski uniji, kaže včeraj v Bruslju objavljena študija, ki jo je pri nizozemskem uradu za ekonomsko-politične analize (CPB) naročila Evropska komisija. Če bi bile izvedene vse začrtane reforme, bi se bruto domači proizvod na prebivalca do leta 2025 v nekaterih državah članicah povečal celo za
25 odstotkov, navaja študija.

Evropski parlament si bo v tristranskih pogajanjih za dokončni dogovor o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013 prizadeval za dvig sredstev za skupno porabo nad decembra dogovorjeno blagajno, ki bo sledeč dogovoru voditeljev Evropske unije težka 862,36 milijarde evrov, je včeraj v Bruslju napovedal predsednik proračunskega odbora Janusz Lewandowski, ki skupaj s poslancem Reimerjem Boegejem v pogajanjih zastopa parlament. Na kakšnem povišanju sredstev namerava vztrajati parlament, sicer Lewandowski ni želel razkriti, je pa dejal, da želi več denarja za konkurenčnost in kohezijo, za notranje zadeve in zunanjo politiko. Parlament postavlja tudi več drugih zahtev: tako med drugim želi izboljšan mehanizem fleksibilnosti (zdaj je okrog 200 milijonov evrov), večjo vlogo parlamenta pri porabi sredstev za zunanjo politiko ter boljši nadzor nad porabo skupnega denarja.

Leta 2005 je bilo skupaj odkritih nekaj manj kot 100.000 ponarejenih evrskih kovancev, od tega so jih približno 96.000 odkrile in iz obtoka umaknile nacionalne centralne banke, 3557 pa je bilo odkritih v operacijah organov pregona, v svojem nedavno objavljenem poročilu ugotavlja Evropska komisija. Evropska centralna banka pa ugotavlja, da je bilo leta 2005 iz obtoka umaknjenih 579.000 bankovcev, kar je nekoliko manj kot v letu 2004.

Dobra polovica Ciprčanov (59 odstotkov) želi, da bi vlada prestavila za 1. januar leta 2008 načrtovan prevzem evra, medtem ko jih 26 odstotkov meni, da bi moral Ciper v
območje evra vstopiti kakor hitro bo to mogoče, je pokazala anketa, ki so jo na Cipru opravili meseca decembra. Večina, 61 odstotkov anketirancev, se boji predvsem zvišanja cen, ki naj bi po njihovem mnenju spremljalo uvedbo evra, je ugotovitve ankete v soboto povzel bruseljski spletni bilten EUbussiness.

Evropski parlament je včeraj sprejel poročilo, v katerem se je zavzel za ohranitev besedila evropske ustave v sedanji obliki. Avtorja poročila avstrijski poslanec Zelenih Johannes Voggenhuber in britanski liberalec Andrew Duff sta v njem zapisala, da bi to pomenilo "pozitiven izid obdobja premisleka", za katerega se je Evropska unija odločila junija lani po zavrnitvi dokumenta v Franciji in na Nizozemskem. Pri tem sta dodala, da bi moralo biti do konca leta 2007 razjasnjeno, kaj bo z ustavo, dokument pa naj bi bil uveljavljen pred naslednjimi evropskimi volitvami leta 2009.

Estonija in Litva še ne izpolnjujeta konvergenčnih meril, ki so nujna za vstop obeh držav v območje evra, inflacijska stopnja v obeh državah je namreč previsoka, je včeraj v Bruslju sporočil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Estonija, Litva in Slovenija naj bi evro uvedle leta 2007, vendar bi se lahko od omenjene trojice po najnovejših podatkih območju evra pridružila le Slovenija, kjer je bila decembra inflacija 2,4-odstotna.

Evropski parlament je na včerajšnjem zasedanju v Strasbourgu potrdil direktivo o kopalnih vodah. Dogovor o direktivi je podprlo 584 poslancev, 11 jih je bilo proti, 56 pa se jih je vzdržalo. Sprejem direktive je poročevalec parlamentarnega odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, nizozemski poslanec Jules Maaten (ALDE) včeraj označil kot zmago za javno zdravje. Kot je dejal, sprejetje direktive pomeni bistveno znižanje tveganj, ki so jim izpostavljeni kopalci. Med dosežnimi izboljšavami je omenil še izboljšano informiranje kopalcev o kakovosti vode in poenoteno označevanje kakovosti.

Evropski parlament je včeraj na zasedanju v Strasbourgu zavrnil dogovor vrha EU o novi finančni perspektivi unije za obdobje 2007-2013 v "sedanji obliki", a izrazil pripravljenost na konstruktivna pogajanja, ki bi predvidoma do konca marca omogočila končni dogovor o sedemletnem proračunu povezave. Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel je sicer včeraj v Strasbourgu ob predstavitvi delovnega programa avstrijskega predsedovanja EU priznal, da bodo pogajanja, ki naj bi stekla še ta mesec, težka. "Vsi smo v istem čolnu in moramo veslati. Nujno je sodelovanje," je poudaril v svojem govoru evroposlancem.

Latvija bo morala na vseh bankovcih in kovancih zapisati naziv "euro", je včeraj izjavila Amelia Torres, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za finance Joaquina Almunie. S tem se je Evropska komisija odzvala na potezo latvijske vlade, ki je v začetku januarja sprejela uredbo, s katero namerava za skupno evropsko valuto v vseh transakcijah, tudi tistih z drugimi članicami Evropske unije, uporabljati naziv "eiro". "Kovanci in bankovci morajo biti prepoznavni, njihova verodostojnost pa izven vsakega dvoma," je kot razlog za takšno stališče komisije navedla Torresova.

Evropska komisija je razdeljenih pogledov glede odpiranja trgov dela za delavce iz novih držav članic Evropske unije, so včeraj sporočili viri v Bruslju. Medtem ko nekateri njeni člani menijo, da bi komisija morala priporočiti odprtje trgov že dve leti po širitvi, torej 1. maja letos, drugi temu nasprotujejo. Bruselj bo poročilo na to temo sicer objavil prihodnji mesec, 12 starih članic, ki trgov dela ni odprlo takoj po širitvi leta 2004, pa mora svoj namen sporočiti do konca aprila. Po poročanju evropskih medijev si v komisiji dejansko nasproti stojijo komisarji iz starih članic, ki dostop do svojih trgov omejujejo, in novink, ki se s tem ne strinjajo: na čelu prve skupine naj bi bila najbolj glasna avstrijska komisarka Benita Ferrero Waldner, pri drugi pa poljska komisarka Danuta Huebner. Pristojni komisar za zaposlovanje in socialno politiko Vladimir Špidla pa priznava, da se morajo članice odločiti same.

Evropska komisija se je odločila za nov poskus oblikovanja patentne politike v Evropski uniji. Komisija je namreč pripravila javni posvet, ki bo trajal do konca marca, z njim pa želi ugotoviti, kakšen sistem zaščite patentov bi najbolj ustrezal akterjem, podjetjem oziroma industriji in posameznikom. Junija bo nato v Bruslju sledila še velika razprava o patentni politiki.

Evropska unija zahteva, da ZDA, Avstralija in Kanada državljanom vseh članic povezave ukinejo vizume za potovanje in bivanje do treh mesecev, enako kot to njihovim državljanom zagotavlja tudi sama. Pogajanja v tej smeri so se sicer začela, vendar ni otipljivega napredka, v prvem tovrstnem poročilu ugotavlja Evropska komisija. V Bruslju se sicer na tej točki še niso odločili za predlaganje ponovne uvedbe vizumov za državljane omenjenih treh držav, jasno pa so nakazali, da bi to utegnili storiti julija, ko bo komisija objavila novo poročilo o uresničevanju načela recipročnosti pri vizumih za tretje države.

Notranji ministri Evropske unije, med njimi slovenski minister Dragutin Mate, so se v soboto na neformalnem zasedanju na Dunaju zavzeli za večjo učinkovitost policijske agencije povezave, imenovane Europol. Na kakšen način jo zagotoviti, pa se še niso odločili, temveč bo to predmet razprave v prihodnjim mesecih in morda celo letih. Avstrijsko predsedstvo EU bo sicer različne "opcije" za reformo pripravilo do junija.

Vatikan bi zaradi nevarnosti terorizma želel vstopiti v schengensko območje, je pretekli konec tedna v poročilu o položaju pravosodja in varnosti v državi poudaril vatikanski državni tožilec Nicola Picardi. Kot je pojasnil, Schengenski sporazum ne ureja le nadzora mej, temveč je pomemben tudi za krepitev izmenjave informacij ter preventivnih in varnostnih ukrepov v boju proti terorizmu.

Guverner latvijske centralne banke Ilmars Rimsevics je včeraj sporočil, da Latvija do leta 2008 ne bo uspela izpolniti vseh kriterijev za prevzem evra, saj ji inflacije do takrat ne bo uspelo znižati na zahtevano raven. Kot je povedal, bi latvijska vlada teoretično še lahko sprejela potrebne ukrepe, vendar je možnosti za to iz dneva v dan manj.

Evropska komisija je včeraj proti Veliki Britaniji sprožila postopek zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja ter London pozvala, naj luknjo pod še dovoljeno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) obrzda v finančnem letu 2006/07. London je po navedbah Komisije že v letu 2003/04 beležil 3,2 odstotka BDP veliko luknjo, ki je bila še za 0,1 točke večja v obdobju 2004/05, nad tremi odstotki pa bo po ocenah Bruslja na podlagi aktualnih britanskih načrtov zagotovo ostala tudi v tekočem in prihodnjem finančnem letu.

Velika večina Špancev je zadovoljnih z dvema desetletjema članstva svoje države v Evropski uniji. V raziskavi javnega mnenja, katere rezultate je v ponedeljek objavila radijska postaja Cadena Ser, je 84 odstotkov vprašanih dejalo, da so zadovoljni, ko se ozrejo na desetletji, ki jih je Španija preživela v EU.