Novice

Svet se hitro spreminja in v 21. stoletju prinaša izzive, kot so globalizacija, staranje prebivalstva in vse večja ranljivost tako okolja kot vseh živih bitij. EU skuša na te izzive odgovoriti z lizbonsko strategijo, ki po svoji prenovi sedaj še bolje deluje in zagotavlja, da vseh 27 ladij v EU "sicer z različno hitrostjo pluje v isto smer".

Ključna cilja lizbonske strategije sta dva: EU naj postane najbolj konkurenčno na znanju utemeljeno gospodarstvo na svetu ter doseganje gospodarskih ciljev, konkurenčnosti, mora biti skladno s socialnimi in okoljskimi cilji. Edina pot, da Evropa ohrani svoj socialni model in kvaliteto življenja, se spopade s podnebnimi spremembami in hkrati krepi svojo konkurenčnost, pa je po besedah Potočnika znanje. To je "edina pot naprej".

Družba znanja ni abstrakten pojem, ampak je povsem konkreten koncept, ki potrebuje odločno podporo vlad. Bistveno pri tem je vlaganje v raziskave in razvoj, pri čemer pa EU zaostaja za svojimi tekmeci, je opozoril Potočnik. Delež teh vlaganj namreč v EU v povprečju trenutno znaša 1,48 odstotka BDP in že nekaj let stagnira, tako da izgleda zastavljeni cilj treh odstotkov do leta 2010 vse bolj nedosegljiv. A ne smemo spreminjati cilja, okrepiti moramo prizadevanja, je poudaril komisar.

Za napredek je nujno potrebna konkurenčnost, a konkurenčnost mora iti z roko v roki s sodelovanjem, je še poudaril komisar. Po njegovih besedah postaja prav sodelovanje, izmenjava znanja ter idej, v sodobnem svetu vse pomembnejša. "Sodelovanje v Evropi ne prinaša preprostega seštevka nacionalnih moči, ampak njegov presežek. V družbi znanja in okrepljenega sodelovanja je ena plus ena več kot dva," je svoj nastop na Ljubljanskem gradu zaključil Potočnik. (STA)