Potočnik na zasedanju Cosaca pozval k implementaciji načrtov
Kazalec doseganja ciljev je višina investicij, ki jih vsaka država znotraj svojega BDP namenja znanosti in raziskavam. EU je za to področje leta 2006 namenila 1,84 odstotka BDP, kar je bistveno manj kot ZDA in Japonska. Razlike znotraj Evrope so sicer ogromne, nordijske države so blizu štirih odstotkov, veliko novih članic pa je le pri 0,5 odstotka. Problematičen pa je zlasti trend vlaganja, ki v Evropi stagnira že pet let, medtem ko na Kitajskem vsako leto narašča za deset odstotkov in čez leto ali dve bo Kitajska v raziskave vložila prav takšen delež svojega BDP kot EU.
Evropa ima torej dva problema. Če se primerja z razvitimi, je raven investicij prenizka, če pa se primerja z razvijajočimi je trend zviševanja vlaganj prepočasen. Največja težava je vlaganje privatnega sektorja, ki bi v idealni strukturi morala prispevati dve tretjine investicij. "Vsa podjetja vedo, da je to njihova bodočnost, vendar imajo možnost, da investirajo kamorkoli želijo in večina jih je usmerjena v azijski prostor," je opozoril Potočnik.
Zato je ključnega pomena za evropske države ustvariti okolje, privlačno za investicije. Gre za znanje, davčne spodbude, varstvo intelektualnih pravic, mobilnost na trgu dela. "To so področja, ki so v rokah številnih ministrstev, zato je za doseganje cilja treh odstotkov BDP za investicije v znanost, ključno skupno prizadevanje celotne vlade vsake države," je prepričan Potočnik.
To velja tudi za Slovenijo, ki v znanost vlaga okrog 1,5 odstotka BDP, kar jo uvršča na prvo mesto med novimi članicami, vendar pod povprečje unije. "Tako kot ostale države, mora Slovenija temu vprašanju nameniti čim več pozornosti," je povedal komisar in spomnil na nacionalni reformni program, ki ga je potrebno čim bolj uresničiti v praksi.
Poleg dela na nacionalni ravni je pomembno tudi sodelovanje, saj ima Evropa prav na tem področju največje potenciale. Za uspeh je nujna interdisciplinarnost oziroma sodelovanje ved in čezmejno sodelovanja. "Zato v okviru evropskih politik poskušamo najti vse možnosti za sodelovanje," je zagotovil Potočnik in spomnil na številne načine, kako EU spodbuja sodelovanje, med katerimi je tudi sedmi okvirni program.
"Ko bijemo plat zvona, ne poudarjamo dovolj, da smo marsikaj že dosegli in da je Evropa daleč od tega, da v znanju ne bi bila vodilna v svetu," je poudaril komisar, ki kot ključni korak ocenjuje nacionalne reformne programe, ki so instrument, preko katerega lahko države združujejo in koordinirajo napore. "To nas ohrabruje in če bi poskušali narediti prerez skozi zadnja leta, je ključen premik ravno v tej smeri, da nam je uspelo ustvariti pozitivno klimo, ki spodbuja premike v smeri družbe znanja in je Evropo dejansko premaknilo na povsem drugo raven, kot je bila nekaj let nazaj," pravi Potočnik.
Kot problem pa vidi dejstvo, da se preveč časa porabi za odločitve, ki so evidentne in logične. "Bojim se, da nimamo vedno možnosti, da si ta časovni luksuz privoščimo. Vprašanja, ki zadevajo lizbonsko pogodbo in prihodnost našega planeta in vseh živih bitij na njem, potrebujejo odgovore prej," je opozoril. Meni, da je danes iluzija, da problem na energetskem in okoljskem področju ne obstaja, že izpuhtela. "Je pa iluzija, če mislimo, da bomo s sedanjimi vlaganji lahko odgovorili na ta izziv. Če že razumemo problem, je bistveno da najdemo tudi človeške in finančne kapacitete za spopad z njim," je zaključil komisar.
Samo zasedanje Cosaca pa se je zaključilo s sprejemom nekaterih usmeritev in sklepov dvodnevnih razprav. Ugotovljen je bil pozitiven doprinos preverjanja spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti, zato so se v Cosacu zavzeli za nadaljnje tovrstne teste. Cosac je pozdravil tudi februarsko imenovanje novega stalnega člana in zagotovitev prostorov za delo s strani evropskega parlamenta. Bistveno pa je tudi novo poročilo sekretariata, ki je pomemben vir informacij za praktično delo nacionalnih parlamentov. (STA)