Novice

Predstavnike in župane 18 prestolnic je nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. V Mestni hiši so se poleg gostiteljice, Mestne občine Ljubljana, zbrale delegacije mestnih občin Ankare, Budimpešte, Dublina, Dunaja, Helsinkov, Luksemburga, Nikozije, Pariza, Podgorice, Sarajeva, Skopja, Stockholma, Talina, Tirane, Varšave, Vilne in Zagreba.

"V veliko čast in veselje mi je, da v času, ko Slovenija predseduje EU, lahko gostimo svoje kolege župane prestolnic evropskih držav, župane, ki ste dali v svojem dosedanjem delu veliko svojim mestom," je zbrane nagovoril Janković.

Po njegovih besedah je glavna tema današnjega pogovora, da se eni od drugih učijo, da ne delajo napak, ki so bile storjene, in da poskušajo pobrati iz dosedanjega delovanja najboljše zadeve, ki jih imajo posamezna mesta. "Mi nismo konkurenti. Mi lahko samo sodelujemo in iščemo v tem sodelovanju izzive, kako najboljše zadeve prenesti v posamezno okolje".

Evropa in svet sta po županovih besedah pred velikim globalnim problemom, ki se kaže predvsem v dvojem. Ohraniti ta planet za zanamce in poiskati način, da se ne bo povečevala nerazumna razlika med bogatimi in revnimi. "Ti dve točki lahko vodita v propad tega lepega planeta," meni Janković.

Slovenija, ki kot prva med novimi članicami uspešno predseduje EU, lahko pokaže, da planet lahko ohranimo pred obema problemoma. "Če to uspemo rešiti, potem ne bo več problemov z iskanjem miru po Evropi, po svetu," je dejal ljubljanski župan in dodal, da bodo iskali blaginjo in zadovoljstvo za meščane glavnih mest in vse državljane.

Predsednik republike Danilo Türk je ocenil, da ima Ljubljana bogate in raznovrstne izkušnje v državi, ki je vseskozi prisegala na policentričnost svojega razvoja. Ljubljana se je razvijala v policentričnih pogojih in tako je tudi danes. "Glavno mesto neke države, ki je izredno mlada država in se uveljavlja in razvija v takem zgodovinskem kontekstu, je vedno nekaj vznemirljivega, prisotne je nekaj ustvarjalne napetosti," meni predsednik republike.

Ni presenetljivo, da prav tako mesto ponudi možnost županom evropskih mest, da se sestanejo in pogovorijo o vlogi glavnih mest v današnjem svetu. Ta vloga po njegovih besedah ni enoznačna. "Ne gre za to, da bi glavna mesta preprosto bila simbol države, upravni in politični center države in imela neke druge jasno razumljive funkcije. Gre za veliko bolj kompleksne zadeve in veliko večjo samostojnost vloge, ki jo imajo danes glavna mesta vseh držav," je dejal.

Ob tem je izpostavil vprašanje globalnega segrevanja, ki zahteva, da se pri njegovem reševanju mobiliziramo vsi. Povezovanje držav v pogajalski proces, ki bo dal rezultate, ne zadošča. Fronta prizadevanj za omejitev učinkov globalnega segrevanja mora biti veliko širša. Vsebovati mora civilno-družbene dejavnike, poslovni svet, tehnološki razvoj in še marsikaj drugega, meni Türk.

Hkrati s tem pa mora po njegovih besedah v tem kontekstu dobiti posebno vlogo prispevek glavnih mest. Po nekaterih ocenah 90 odstotkov globalnega segrevanja izvira iz velikih mest, velik del teh mest pa so glavna mesta. Velik del teh problemov je rešljivih prav v mestih samih. Ni potrebe in časa, da bi se čakalo na dogovore med državami, je sklenil Türk.

Osrednji temi mednarodnega srečanja sta medkulturni dialog ter odnos med glavnim mestom in državo. Na temo medkulturnega dialoga so na dopoldanski okrogli mizi spregovorili župani in županji Sarajeva, Dublina, Luksemburga, Varšave, Ankare, Vilne in Talina. Sarajevska županja Semiha Borovac je svoj nastop sklenila z besedami. "Sarajevo je mesto, kjer se medkulturnost čuti na vsakem koraku."

Po Jankovićevih besedah je zelo primerno, da se o tem pogovarjajo v Ljubljani. "Kajti Ljubljana je s svojo odprtostjo, toleranco, svojo strpnostjo pokazala, da je lahko vzor tudi mnogim večjim mestom," je poudaril Janković.

Po Jankovićevih besedah je gre za to, kako se naučiti živeti skupaj v spoštovanju različnosti. "Govorimo lahko o mnogih točkah, kjer smo se našli, pa vendar ostaja problem življenja v hitrem tempu življenja, ko živimo eden mimo drugega." Jankovič se je vprašal, ali spoštujemo različnost verskih prepričanj, nacionalne pripadnosti in ekonomskega statusa.

Odnos med glavnim mestom in državo je po njegovih besedah nekaj, kar se lahko naučijo od tistih, ki so ta odnos že uredili. Ta odnos pomeni, da morata glavno mesto in vlada vedno sodelovati in iskati sožitje v skupnem iskanju dobrih rešitev za prebivalce glavnega mesta in tudi za prebivalce posamezne države.

"V EU poznajo različne ureditve, vendar menimo, da bi lahko neko skupno listino dali kot predlog Evropskemu parlamentu, da v primeru spremembe zakonodaje o lokalni samoupravi tudi to upošteva kot naše izhodišče. In sicer, kateri so tisti minimumi, ki odrejajo, kaj mora glavno mesto urediti v odnosu do države in tudi kaj mora država urediti v odnosu do glavnega mesta," je predlagal Jankovič. (STA)