Novice

Poleg koristi zaradi stabilnosti cen je evro pomenil tudi znižanje obrestnih mer na okoli pet odstotkov, odpadlo pa je tudi veliko stroškov zaradi menjave valut in tveganj v trgovini. Trgovina se je na splošno med članicami evra povečala, zvišale so se tudi tuje neposredne investicije v evroskupini, med koristi pa vsekakor spadajo še nižji stroški kapitala, ugotavlja Bruselj. Rekordno so se znižali tudi javnofinančni primanjkljaji.

Ob tem pa veliko dela še ostaja: v prihodnje bo treba izboljšati upravljanje z območjem evra ter koordinacijo ekonomskih politik, kar pomeni tako poglabljanje kot razširjanje sistemov nadzora za usmerjanje fiskalne politike skozi gospodarski cikel na dolgi rok, kot tudi soočanje z velikimi razlikami v rasti, inflaciji in konkurenčnost v državah z evrom.

Treba bo tudi bolje uveljaviti svoj glas na globalni sceni, in s tem pokazati moč evra kot mednarodne valute, ki se uporablja precej preko svojih meja, poudarja Evropska komisija. Šele tako bodo koristi skupne valute postale popolnoma jasne državljanom območja evra.

"EMU je trden ustroj in izreden dosežek. Izkušnje v prvem desetletju njegovega obstoja pa kažejo, da imajo odločitve gospodarske politike v eni državi pomemben učinek na druge, zato moramo izboljševati gospodarsko upravljanje z evrom s trdnimi in zavezujočimi političnimi zavezami," je izjavil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia.

V tem mesecu mineva deset let od odločitve evropskih voditeljev za uvedbo evra z januarjem 1999. Posebno poročilo, ki ga je ob tej priložnosti izdala komisija, je Almunia predstavil tudi Evropskemu parlamentu. Parlamentarci so se v splošnem strinjali, da je evro uspeh, opozorili pa so na nekatera področja, kjer bo delo še potrebno.

V EMU je sprva sodelovalo 11 držav, danes pa jih je že 15, med njimi Slovenija. Slovenija je v 332 strani dolgem poročilu omenjena kot tista, ki se je območju evra pridružila leta 2007, in kjer državljani vidijo v evru veliko koristi za njihovo državo.

Slovenijo in tudi Malto ter Ciper, torej države, ki se kot nove pridružujejo evroskupini, se pojmuje kot tiste, ki dohitevajo najrazvitejše članice EU, tudi ugotavlja poročilo. Ob tem pa podaja dokaze, da EMU dejansko služi kot gonilo za realno konvergenco. Vse bolj revne dohitevajo razvitejše, pri čemer je Sloveniji v zadnjem desetletju uspelo doseči 84-odstotno razvitost območja z evrom (pred 10 leti se je ta gibala okoli 70 odstotkov).

Omenjena je tudi kakovost in vzdržnost javnih financ. Zaradi staranja prebivalstva imajo težave praktično vse članice območja evra, je zapisano v poročilu, a trojica se pri tem sooča z visokim tveganjem. To so Slovenija, Grčija in Ciper. Slovenija je še posebej omenjena v delu, ki govori o izzivih v prihodnje, saj bo morala rešiti vprašanje visoke inflacije. Sicer pa poročilo poudarja, da je evro prinesel takšno cenovno stabilnost, ki je večina, če že ne vse države, ki so evro uvedle, ni še nikoli doživela.

Komisija in Evropska centralna banka (ECB) sta objavili tudi vsaka svoje redno konvergenčno poročilo o uvedbi evra za 10 držav, ki bodo v prihodnosti uvedle evro, ob tem pa tudi posebno oceno za Slovaško. Država, ki namerava uvesti evro z letom 2009, je prejela pozitivno oceno pripravljenosti in bo tako drugo leto postala 16. članica območja evra.

Slovaška izpolnjuje kriterije za uvedbo evra: njena inflacija je marca letos na letni ravni znašala 2,2 odstotka, kar je precej pod referenčno vrednostjo, ki je znašala 3,2 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj je Slovaška uspela s 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) leta 2006 znižati na 2,2 odstotka BDP v lanskem letu, ko se je tudi njen javni dolg znižal na 29,4 odstotka. Slovaška izpolnjuje tudi kriterij dolgoročnih obrestnih mer ter tudi glede vsaj dvoletnega sodelovanja v evropskem mehanizmu deviznih tečajev ERM II, ugotavljata komisija in ECB.

Kljub temu da je na Slovaškem inflacija relativno nizka, jo je komisija opozorila, da mora biti v prihodnje pozorna, da bo ta tudi ostala v primernih okvirih. "Slovaška je dosegla visoko stopnjo vzdržne gospodarske konvergence in je pripravljena na uvedbo evra 1. januarja 2009. Da pa bi bila uvedba evra uspeh, mora Slovaška storiti vse za ohranjanje nizke inflacije, bolj ambiciozna mora biti pri proračunski konsolidaciji, okrepiti pa mora tudi svojo konkurenčnost. Sedaj mora pospešiti tudi praktične priprave, da bo uvedba evra potekala gladko," je Slovaški položil na srce komisar Almunia.

Slovaški premier Robert Fico je oceno pozdravil in jo označil za "pomembno zgodovinsko odločitev". "Ni posebnih praznovanj. Ni ognjemetov in šampanjca, saj razumemo, da je to zelo zahtevna odločitev," je dejal. Guverner narodne banke Ivan Sramko pa je ocenil, da bo evro Slovaški prinesel dodatno stabilnost.

Komisija in ECB sta sicer v konvergenčnem poročilu za države, ki čakajo na uvedbo evra - poleg Slovaške za Češko, Madžarsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Bolgarijo, Romunijo in Švedsko -, ugotovili, da so države napredovale pri izpolnjevanju kriterijev, v številnih pa so se pojavili resni izzivi. Izrazito problematična je inflacija, saj kar sedem držav tega kriterija ne izpolnjuje. To so Bolgarija, Romunija, Češka, Madžarska, Estonija, Latvija, Litva. (STA)