Peti dnevi evropskega prava o prioritetah predsedovanja EU
Slovenija bo tako v času predsedovanja EU aktivno obravnavala uredbo o preživninah, povezanih z razvezami zakonov v katerih partnerja prihajata iz različnih držav. Uredba bo med drugim urejala uveljavljanje preživnin v čezmejnih postopkih, vsebovala pa bo tudi pravila za izvršbo preživnin v čezmejnih postopkih. Vedno večja mobilnost državljanov EU ima namreč za posledico vedno večje število sklenitev zakonskih zvez z mednarodnim elementom, zato je ureditev tega področja po mnenju Šturma zelo pomembna.
Na dnevnem redu slovenskega predsedovanja bo tudi uredba o razvezi zakonske zveze z mednarodnim elementom, ki bo zakoncem omogočila dogovor o pristojnem sodišču in o pravu, ki se uporablja za postopek morebitne ločitve. Po navedbah Evropske komisije je namreč na leto kar 170000 ločitvenih postopkov z mednarodnim elementom, kar predstavlja kar 16 odstotkov vseh ločitev v EU, je poudaril Šturm.
Minister je izpostavil tudi nadaljevanje dela pri vzpostavljanju in razvoju e-pravosodja v članicah povezave in na ravni EU, pa tudi prihodnost Eurojusta. Glede e-pravosodja Slovenija "ne bo orala ledine", je dejal Šturm, temveč bo le nadaljevala delo, ki ga je začelo nemško predsedstvo v prvi polovici letošnjega leta.
Izkušnje s področja pravosodja v času predsedovanja EU sta udeležencem predstavila državna sekretarja z ministrstev za pravosodje Portugalske in Nemčije, Joao Tiago Silveira in Alfred Hartenbach. Nemčija in Portugalska sta skupaj s Slovenijo pripravili 18-mesečni program predsedovanja EU in oba gosta sta dobro sodelovanje predsedujočega tria držav označila za ključ do uspeha pri vodenju EU.
Silveira, katerega država trenutno predseduje EU, je predstavil portugalske prednostne naloge med predsedovanjem EU in med dosežki trenutnega predsedstva naštel zaščito podatkov v pravosodju, e-pravosodje, civilno in poslovno čezmejno mediacijo, poenostavitev zakonodaje za podjetja in prizadevanja v povezavi z bojem proti smrtni kazni.
Predstavnik Nemčije pa je med uspehi nemškega predsedovanja EU izpostavil začetek dela na e-pravosodju, krepitev pravic državljanov ter več pravne varnosti za državljane in podjetja.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh pa je udeležencem konference predstavil priprave Slovenije na vstop v schengensko območje. Dejal je, da je bil to eden zahtevnejših projektov za ministrstvo v zadnjih letih, pri čemer pa Slovenija po njegovih besedah ni oklevala v pripravah na čimprejšnji vstop v območje. Zinrajh je podrobno orisal posamezne korake Slovenije na proti do schengna, zakonske spremembe, ki jih je s tem v zvezi sprejela država, podal pa je tudi pregled investicij, ki jih je država izpeljala v pripravah na schengen.
Poudaril je tudi, da z vstopom v schengensko območje Slovenija še ne bo povsem končala z delom. Slovenski strokovnjaki namreč v povezi s pripravami na schengen že sedaj in bodo tudi v prihodnje sodelovali v t.i. twining projektih na Hrvaškem. (STA)