Novice

V okviru vinske reforme želi Bruselj skrajšati obdobje, v katerem bi vinogradniki prejeli finančno podporo za krčenje vinogradov, s pet na tri leta. "Sloveniji je ideja všeč, in sicer iz dveh razlogov," je povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Branka Tome, ki se je z ministrom Jarcem udeležila zasedanja. Prvič, Slovenija ne predvideva večjih krčitev vinogradov, in drugič, prihranjena sredstva zaradi krajšega obdobja podpore bi lahko uporabili za nekatere dodatne ukrepe v okviru nacionalnih ovojnic, za katere si prizadeva Slovenija.

Komisija v okviru vinske reforme predlaga nacionalne ovojnice sredstev, ki bodo državam članicam omogočile, da prilagodijo ukrepe svojim posebnim razmeram. Vendar zaenkrat tečejo pogajanja, katere ukrepe bi sploh lahko sofinancirali iz omenjenih ovojnic.

Slovenija je tako predlagala, da bi poleg podpore ukrepom prestrukturiranja vinogradniških površin in promocije vina denar namenili tudi t. i. posodobitvi tehnologij pridelave oziroma prestrukturiranju kleti, pa tudi ohranjanju vinogradniških površin na strmih legah, je pojasnila Tometova. Zaenkrat sicer še ni določeno, kateri predlagani ukrepi s strani držav članic EU bodo na koncu dejansko vključeni v okvir nacionalnih ovojnic.

Govora je bilo tudi o prenosu sredstev iz neposrednih plačil kmetom (prvi steber skupne kmetijske politike) v razvoj podeželja (drugi steber), kjer je po besedah sekretarke Slovenija izrazila nekatere pomisleke. Pri prenosu sredstev je namreč predvideno, da ta ostanejo v regiji, vendar bi morala po mnenju Slovenije ostati ne le v regiji, temveč tudi v sektorju vinarstva in vinogradništva.

Države so se morale opredeliti tudi do nenapisanega predloga Bruslja, da bi negativne učinke vinske reforme kompenzirali preko enotne sheme plačil. Vinogradnikom, ki bi jih reforma prizadela, bi ponudili neposredna plačila kot del ukrepov v nacionalni ovojnici. Tometova je pri tem opozorila, da gre za "zelo novo idejo", ki jo je treba temeljito proučiti, in da ta ukrep nikakor ne more biti mišljen kot nadomestilo ali rešitev za morebitno prepoved uporabe saharoze za obogatitev vina.

Komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je po končanem zasedanju ponovno povedala, da je treba priti do dogovora o reformi do konca leta in da ni razlogov za podaljševanje dogovarjanj. "Vsi se moramo nekoliko premakniti, da bomo lahko dosegli kompromis," je poudarila. Julija je komisarka predlagala krčenje vinogradov v približnem obsegu 200.000 hektarov, in sicer v roku v petih letih. Če bi bila večina držav za krajše, denimo triletno obdobje, in tudi manjši obseg, je to zame povsem v redu, pa je v ponedeljek povedala komisarka. Dodala je, da ta številka nikoli ni bila mišljena kot ciljna, temveč zgolj kot približek in možnost.

Članice EU so se tudi dogovorile o javni objavi podatkov o vseh prejemnikih sredstev iz naslova kmetijstva, in sicer z letom 2009. Slovenija ima to področje dobro urejeno, kar dokazuje drugo mesto med državami EU o preglednosti prejemnikov finančnih sredstev na področja kmetijstva in razvoja podeželja v okviru mednarodnega projekta Farmsubsidy.org, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Na prvem mestu se je znašal Švedska, Slovenija pa si drugo mesto deli z Dansko.

Ob tem naj bi Evropska komisija v okviru vmesnega pregleda SKP razmišljala o progresivnem znižanju neposrednih plačil kmetom nad 100.000 evri. Kmetij, ki so v Sloveniji lani v okviru neposrednih plačil prejele nad 100.000 evrov, je 17 - kmetij, ki so prejele med 100.000 in 200.000 evrov, je šest, dve sta prejeli med 200.000 in 300.000 evri, devet kmetij pa več kot 300.000 evrov, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Komisija je ministrom predstavila še novo strategijo zpod naslovom "Zdravstveno varstvo živali za EU za obdobje 2007-2013" s sloganom 'bolje preprečiti kot zdraviti'. Strategijo, ki daje večji poudarek preventivi in spodbudam, manj pa kaznim, Slovenija podpira. Ministri bodo zasedanje nadaljevali še z ribiškimi temami, ki pa nimajo neposrednega učinka za Slovenijo. (STA)