Novice

Ministrica je tudi pojasnila, da skupna načela prožne varnosti, o čemer so evropski delodajalci in delojemalci dosegli konsenz, vključujejo prilagodljivost oziroma prožnost na trgu dela, več boljših delovnih mest, večjo zaposljivost, več izobraževanja, vseživljenjsko učenje, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter tudi večjo produktivnost.

Po besedah predsednika Evropske komisije Jose Manuela Barrosa bi morale članice EU ta načela prenesti v svoje programe reform, saj tu obstajajo potenciali, o morebitnih ukrepih oziroma zakonodaji na evropski ravni pa se zaenkrat še ne govori. Pravi pa, da bi lahko bil primeren sistem, ki bi ga veljalo posnemati, sistem prožne varnosti na Danskem. Tam so znali povezati varnost s fleksibilnostjo, in to v stalno spreminjajočem se svetu.

Barroso je sicer prepričan, da je konsenz med evropskimi socialnimi partnerji zelo pomemben pri iskanju konsenza o pravih odgovorih na skupne izzive globalizacije. Konsenz o načelih prožne varnosti - po več mesecih dogovarjanj so ga dosegli Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Evropsko združenje delodajalcev (BusinessEurope), Evropska zveza malih in srednjih podjetij ter obrti (UEAPME) in Evropski center javnih podjetij (CEEP) - je po njegovem mnenju pomemben za "Evropo, ki se mora prilagajati, želi pa tudi ohraniti socialni model". Dejal je tudi, da se mora EU spreminjati, pri čemer je pomembna varnost, ta pa je ključna za prožnost in stabilnost.

Predsednik združenja evropskih delodajalcev Ernest-Antoine Seilliere je izrazil bojazen delodajalcev, da bi koncept prožne varnosti enačili kar s prožnostjo kot tako. Meni, da je prožnost pomembna za rast gospodarstva na eni strani ter hkrati za varnost delavcev oziroma njihova delovna mesta. John Monks z ETUC je dodal, da strinjanje o skupnih načelih prožne varnosti med socialnimi partnerji pomeni "novo življenje za socialno Evropo".

Tripartitni socialni vrh je potekal pod naslovom Posodobitev socialne zaščite, izzivi trajnosti. Naslednji cikel lizbonske strategije, ki se prične z letom 2008, je namreč kot celota ključen za spodbujanje treh dimenzij trajnosti - tako na področju socialne politike kot na drugih področjih. Kot stabilna in prilagodljiva agenda o posodobitvi, vključno z gospodarsko rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in socialno kohezijo, je ta strateški okvir ključnega pomena za spodbujanje posodobitve socialne zaščite.

Na ministrstvu za delo dodajajo, da je pomembno, da se v posodobitev socialne zaščite vključijo različne institucije, da se izboljšajo vidnost in rezultati na tem področju. (STA)