Novice

Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je omenjene subvencije postavila pod vprašaj in se vprašala, ali so sploh še potrebne. "Ta plačila so bila zelo primerna za spodbujanje evropskega sektorja za biogoriva, vendar se bomo morali prihodnji mesec vprašati, ali so sploh še potrebna. Zdaj imamo namreč obvezujoč cilj za biogoriva in rastoči trg, ki jih potrebuje," je dejala Fischer Boelova.

Pridelki, v prvi vrsti rumeno seme oljne repice, ki uspeva po vsej Evropi, zagotavljajo biogorivo za vozila, ki precej manj onesnažujejo okolje. Kadar omenjene pridelke zažgejo, lahko pri izgorevanju nastalo energijo spremenijo v elektriko. Da bi EU spodbudila kmetovalce k pridelovanju oljne repice, je pred štirimi leti pridelovalcem ponudila subvencije. Do te naj bi bilo upravičenih do dva milijona hektarjev površin, oziroma bi EU posameznemu kmetovalcu namenila 45 evrov na hektar oljne repice.

Vendar pa so kmetovalci letos zahtevali več - pristali bi na 2,8 milijona hektarjev, kar pomeni, da bo EU letos prvič porabila celotno subvencijo za biogorivo (90 milijonov evrov). Ker so letos skupni izdatki preko zastavljenega načrta, bodo kmetovalci po mnenju strokovnjakov v EU dobili le 70 odstotkov subvencije, za katero so zaprosili.

Evropski kmetovalci se po poročanju AP čutijo v veliki meri oškodovane tudi s strani ZDA, ki svoje biodizelsko gorivo izvaža na staro celino. To ZDA uspeva predvsem po zaslugi nižjih cen rastlin za biogoriva, ki jih pridobiva iz tretjih dežel, kot sta Indonezija in Malezija. Evropski uvoz biogoriv iz ZDA se namreč drastično veča, evropski kmetovalci pa so zaradi tega EU in Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) že zagrozili s tožbo.

Ko je EU leta 2004 začela s sistemom subvencij za omenjeno področje, je bilo v Evropi s pridelki za pridobivanje biogoriv "posejanih" le 310.000 hektarjev. (STA)