Novice

Njegova vizija vključuje približanje raziskovalcem na eni ter trgom oziroma industriji na drugi strani. V preteklosti so namreč akademiki govorili, da nimajo dovolj svobode, zato imajo sedaj na voljo Evropski raziskovalni svet, pritoževala pa se je tudi industrija, zato so bile vzpostavljene skupne tehnološke pobude, odgovarja komisar. Velja dodati, da pa so se ob tem oboji - raziskovalci in podjetniki - pritoževali, da je Bruselj preveč zbirokratiziran.

Poleg že omenjenih težav, s katerimi se soočajo raziskovalci po Evropi, je Potočnik izpostavil tudi raziskovalno infrastrukturo, ki je bila v Evropi zgrajena pred kakšnimi 20-imi leti, in kjer so jasna pravila igre bistvena. Izpostavil je tudi težave pri prenosu znanja, predvsem v zvezi z intelektualno lastnino, pa tudi skupno programiranje, kjer pa je dejal, da možnosti za to so, ne sme pa se obiti interesov, ki prihajajo iz držav članic.

Izboljšati je treba še mednarodno sodelovanje ter tudi koordinacijo pri tem, je poudaril in nadaljeval, da je iz vsega omenjenega komisija razvila koncept "pete svoboščine", to je prost pretok znanja. Po eni strani gre torej za pristop, ki povezuje več disciplin in več sektorjev, po drugi strani pa je ključno tudi mednarodno sodelovanje.

Do danes so sicer imele države članice EU čas, da so v svojo zakonodajo prenesle direktivo o posebnem postopku za odobritev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja. Gre za vizume za raziskovalce iz tretjih držav za obdobje, daljše od treh mesecev. Slovenija je omenjeni akt v svoj pravni red že prenesla, Evropska komisija pa je za STA pojasnila, da v tem trenutku še ne more reči, katere države evropske zakonodaje ne spoštujejo. Rok je namreč danes in kmalu bo jasno, kakšno je dejansko stanje. Kot še dodajajo v Bruslju, velja za Veliko Britanijo izjema.

Potočnik je v Bruslju še povedal svoje mnenje glede triodstotnega cilja vlaganja v raziskave in razvoj (R&R). Države EU so se namreč zavezale, da bodo do leta 2010 tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) namenile R&R, od tega dve tretjini iz zasebnih in tretjino iz javnih sredstev. "Treh odstotkov ne razumem kot cilj sam po sebi, ampak bolj v smislu, ali delamo stvari prav," pravi komisar.

Potočnik meni, da odgovora "ne moreš najti v javnem denarju, saj so države, ki R&R namenijo nad odstotek svojega BDP zelo redke". Ključen je torej zasebni sektor, zanj pa so najpomembnejše kvalificirana delovna sila ter ostali pogoji, vključno z razpisi, naročili, trgom dela, pravicami intelektualne lastnine, makroekonomsko politiko... Za to pa je odgovorna celotna vlada, ki lahko zadeve izboljša, ali pa ne stori ničesar, je poudaril in še dodal pojasnilo, da se pri omenjenem triodstotnem cilju pravzaprav vidi, "kako moderna je država".

Na razpravi v okviru bruseljskega inštituta European Policy Centre (EPC) je bilo sicer slišati, da se veliko govori o znanosti in raziskavah, da pa je treba storiti tudi bolj konkretne korake v praksi. Zato naj Evropska komisija aktivno promovira inovacijsko kulturo, zažene vseevropsko kampanjo o pomenu podjetništva ter sprejme več aktivnih ukrepov za spodbujanje malih in srednjih podjetij. (STA)