Novice

Ob tem je Verheugen izpostavil "pomembno omejitev". Zagotoviti je namreč treba, da sama proizvodnja vodika ne bo pripeljala do povišanja izpusta ogljikovega dioksida (CO2). "Vodik za avtomobile je možen le, če zagotovimo, da ne bomo vodika pridobivali iz fosilnih goriv," je jasno povedal in tudi dodal, da mora biti zanj osebno sprejemljiva tudi proizvodnja vodika iz jedrske energije, saj "EU nima protijedrske politike".

Komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je ob predstavitvi predlogov izpostavil bolj inovativni vidik vodikovih tehnologij oziroma potencial vodikove industrije. "Ta hip nihče zagotovo ne ve, če se bo ta industrija res razvila, vendar je to ena izmed možnosti. Neodgovorno bi bilo, če ne bi raziskali potencialov, saj gre za okolju prijazno opcijo," je prepričan komisar, ki je zanikal, da bi EU s skupno tehnološko pobudo podpirala avtomobilske industrije. "Stvar je širša. Podpiramo razvoj gorivnih celic in ti dve zadevi nista povezani," je poudaril.

"Vodikove celice delujejo zelo tiho in so izredno učinkovite. Ne izpuščajo toplogrednih plinov, uporabljajo pa se za mobilne telefone, prenosne računalnike, v prometu itd. Prav tako se vodik lahko uporablja in pridobiva iz zemeljskega plina etanola in metana, izpust pa je samo para," je razložil in dodal: "Vodik je nosilec energije, uporablja se ga lahko v gorivnih celicah in turbinah. Če bi ga uporabljali širše, bi ugotovili, da lahko iz kateregakoli primarnega vira dobimo vodik." To se mu zdi zelo pomembno zaradi odvisnosti od nafte.

V primeru skupne tehnološke pobude gre za javno-zasebno partnerstvo, čemur bo EU namenila 470 milijonov evrov sredstev do leta 2013. S tem bi se izognili raziskovalnim ozkim grlom, pridobili pa bi kritično maso prizadevanj za raziskovanje vodikovih in gorivnih celic, je namen pobude pojasnil Potočnik. Po njegovem bi se lahko masovna proizvodnja vodikovih tehnologij začela leta 2020, v povezavi z gorivnimi celicami pa leta 2010. "Podpiramo torej programe, ki segajo dlje kot 7. okvirni program," saj želimo doseči zaupanje v industriji, je dodal komisar.

Verheugen je sicer dvakrat poudaril, da ni prepričan, če je vodikov avtomobil avto prihodnosti, je pa to po njegovem "edina tehnološka možnost", ki bi omogočila zagotavljanje mobilnosti brez onesnaževanja okolja. "Tehnologiji moramo dati možnost, da se razvija naprej," pravi komisar. Osebno sicer meni, da v desetih letih še ne bomo priča velikemu številu vodikovih avtomobilov na cestah.

Skeptičen je tudi do doprinosa vodikovih vozil k nižjemu izpustu CO2 v celotni proizvodnji nekega avtomobilskega proizvajalca - vsaj na kratki rok. Avtomobilski proizvajalci bodo morali namreč v prihodnje zagotoviti nižje izpuste iz vozil in po mnenju Verheugna bi proizvajalcu pomagalo izpolniti standarde, če bi imel v celotni proizvodnji tudi avtomobile na vodikov pogon. Ampak ker je število proizvedenih vodikovih vozil "tako zanemarljivo", občutnega vpliva v naslednjih desetih do petnajstih letih ni pričakovati, je prepričan.

Vodikovi avtomobili sicer že obstajajo, niso pa praktični, saj ni črpalk, ni infrastrukture, sta se strinjala komisarja. "Sam mislim, da bomo v bližnji prihodnosti priča tem avtom samo v večjih mestih. Če pa bi imeli vodikovo tehnologijo, ki bi nadomestila konvencionalno tehnologijo, bi lahko imeli infrastrukturo v roku pet, šest, deset let," je še povedal Verheugen.

Za Potočnika je sicer avto prihodnosti tisti, ki ga poganja nov tip baterije - akumulator, ki ga lahko napolnimo preko vtičnice. "Seveda pa mora biti tudi ta elektrika proizvedena iz okoljsko prijaznih virov. Kmalu pričakujem visoko zmogljive baterije in akumulatorje na trgu. Pa tudi hibridni avto, ki ima kombiniran pogon na konvencionalna goriva in baterije," je dodal. (STA)