Novice
EU načeloma za Galileo, a zadržano do predlogov komisije
Velika Britanija se je eksplicitno opredelila proti uporabi proračunskih rezerv in bi raje spreminjali prioritete v okviru finančne perspektive. Nizozemska je poudarila, da bi bila revizija finančne perspektive "precedenčni primer" in zato je treba najti nove možnosti financiranja. Velja izpostaviti, da se je v bran komisije in francoskega komisarja Barrota postavila Francija.
Nemčija je poudarila, da je finančna perspektiva "takšna, kot je" in da Barrot enostavno ni predstavil dovolj drugih alternativ za rešitev vprašanja financiranja Galilea. Da je projekt Galileo skupni projekt vseh držav EU, torej tudi Nemčije, pa je ob robu zasedanja poudaril tiskovni predstavnik komisarja Michele Cercone. "Vse države morajo biti zraven. Zato je tudi zaskrbljujoče, da se Nemčija še ni dokončno opredelila do predloga komisije o financiranju Galilea," je dodal.
Države so se načeloma strinjale, da je Galileo projekt izrednega pomena za Evropo, zato je treba vprašanje njegovega financiranja rešiti do konca tega leta, torej do začetka slovenskega predsedovanja EU. Barrot je napovedal, da bo potrebna nadaljnja razprava o "dodatnem javnem financiranju Galilea", pa tudi, da bo treba z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) sodelovati na način, ki bo "vsakomur v Evropi" omogočal, da bo sodeloval pri projektu.
Na zasedanju je prvič sodeloval tudi novi minister za promet Radovan Žerjav, ki je opozoril prav na enakopravno sodelovanje vseh članic EU v Galileu. Kot je dejal, naj se industrijska mreža podjetij, ki sodelujejo v projektu, razširi tudi na nove članice, saj naj bi tudi v Sloveniji obstajalo nekaj podjetij, ki bi jih lahko vključili v projekt. V zaključkih je tako omenjeno "uravnoteženo sodelovanje vseh držav članic EU v vseh fazah projekta" z upoštevanjem koristi odprte konkurence.
Barrot je sicer obelodanil "dobro novico". Povedal je, da je ESA v petek z evropsko industrijo dosegla dogovor o prvi fazi projekta, ki se nanaša na izgradnjo štirih satelitov. V njej naj bi sodelovalo 400 podjetij. "Če naj bo Galileo uspeh, potem moramo razviti aplikacije za to," je dejal, njegov tiskovni predstavnik pa je zatrdil, da bo za nadaljnji razvoj projekta potreben javni razpis oziroma "več javnih razpisov", na katere pa se bodo lahko prijavila tudi podjetja, ki so sodelovala v propadlem konzorciju. Konzorcij, ki je dobil koncesijo za izgradnjo Galilea ter za upravljanje z njim, se je namreč zaradi pomislekov o smiselnosti in upravičenosti evropske različice sistema GPS odločil, da njegove izgradnje ne bo financiral.
Podobno kot tudi nekatere druge države - vključno z Nemčijo - je Slovenija na zasedanju dejala, da je treba predlog komisije še proučiti in analizirati - nenazadnje tudi zato, ker se bi morali do njenega predloga opredeliti tudi drugi ministri EU, vsaj še finančni, politično odločitev pa naj bi dokončno potrdili evropski voditelji na vrhu decembra. Sicer pa je predlog Bruslja na pozitiven odgovor s strani novih članic naletel tudi zato, ker ta pomeni, da novih finančnih bremen novinke ne bodo nosile.
Komisija je sredi septembra predlagala, da bi potrebnih 2,4 milijarde evrov za projekt vzeli iz neizkoriščenih sredstev za kmetijstvo, natančneje za ohranjanje in upravljanje naravnih virov za leti 2007 in 2008, in sicer 2,189 milijarde evrov; 220 milijonov evrov iz neporabljenih sredstev, namenjenih za administracijo evropskih institucij v letih 2007 in 2008. Za Galileo je sicer 0,3 milijarde evrov že na voljo v sklopu sedmega okvirnega raziskovalnega programa.(STA)

