Novice

Ministri, med njimi državni sekretar ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Dušan Lesjak, so prevetrili predvsem horizontalna vprašanja štirih skupnih tehnoloških pobud: za inovativna zdravila (IMI), vgrajene računalniške sisteme (ARTEMIS), nanoelektroniko (ENIAC) ter za letalstvo in zračni promet (Čisto nebo). Mala podjetja bi morala biti vključena zato, ker v primeru Slovenije in drugih manjših držav enostavno ni na voljo toliko industrije kot v drugih državah, ki je sposobna sodelovati v pobudah.

Vsa podjetja za omenjene pobude naj bi se ustanovila čim prej ter vsaj za obdobje do konca leta 2017. Pobude so odprte tudi za tretje države, pojasnjujejo viri, vendar pa prav tu ostajajo še nekatera nerešena vprašanja. Gre predvsem za organizacijsko-upravljalske zadeve, saj še ni dogovora o tem, kako bi bili predstavniki tretjih držav vključeni v upravljalske strukture novih pobud.

Načeloma je torej sodelovanje tudi držav Zahodnega Balkana možno, vendar mora biti skladno s pravili 7. okvirnega programa ter posamezne tehnološke pobude, kar je precej zapleteno, pravijo viri. Je pa vključitev teh držav v skupni Evropski raziskovalni prostor (ERA) - to naj bi bilo tudi lažje - ena od prioritet slovenskega predsedovanja uniji na področju znanosti in raziskav, kar je zbranim danes povedal Lesjak. Med prioritetami je Lesjak izpostavil tudi poudarek na boljši uporabi strukturnih skladov za razvoj evropske raziskovalne infrastrukture ter vlogi žensk v znanosti. (STA)