Novice

Evropska komisija je naklonjena "ukinitvi vseh dajatev na vsa žita v tem tržnem letu, ki se izteče junija 2008". A, kot priznava komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel, pomembne razlike na trgu ne pričakuje. "Predvsem je to signal, da so tarife v sedanji situaciji brez pomena," je dejala. Komisija je sicer sporočila, da bo konkretni predlog predstavila v "prihodnjih dneh", Jarc pa pravi, da je o možnih pocenitvah "težko govoriti", a "nekatere napovedi" kažejo, da bi se lahko cene pšenice do zime zaradi ponekod nekoliko višjega pridelka znižale do 30 odstotkov, cena koruza pa naj bi ostala nespremenjena.

Obvezna praha - gre za neposejane njive, ki jih kmetje pustijo v mirovanju - v Sloveniji sicer ne prizadene veliko kmetijskih gospodarstev. Tako naj bi v letošnjem letu zaradi sprejete odločitve o znižanju stopnje prahe na nič odstotkov prizadela le 571 pridelovalcev s skupno površino za praho 3049 hektarov. V Sloveniji to zadeva zgolj kmetije nad 24,23 hektara zemlje, v povprečju pa je slovenska kmetija velika 6,5 hektara.

Da bi znižali še naraščajoče cene mleka, je komisarka za kmetijstvo naklonjena tudi takojšnjemu dvigu mlečnih kvot. Slovenija meni, da je ta začasen dvig mlečnih kvot, kot je predlagala Poljska, "smiseln", vendar se zavzema, da bi se o ukrepu podrobneje razpravljajo v okviru vmesnega pregleda skupne kmetijske politike (CAP). Dokument o tem bo komisija predstavila novembra, v času slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta pa bo o njem potekala razprava.

Morda bo Slovenijo na mizi pričakala še vinska reforma, čeprav je Fischer Boelova izrazila pričakovanje, da bo vinska reforma dorečena še v času portugalskega predsedstva EU, torej do novega leta. Razprava je sicer nakazala na različne poglede, saj je predlog za prepoved uporabe sladkorja za obogatitev vina razdelil države na tiste predvsem severne in srednjeevropske dežele, ki so proti prepovedi, saj pravijo, da gre za tradicijo na njihovem območju, ter predvsem južne države, ki prepoved dosladkanja z dodajanjem sladkorja vinu podpirajo. Slovenija želi ohraniti uporabo sladkorja, in sicer za "posebej neugodne letnike".

Na eni strani torej večina evropskih držav zagovarja dodajanje saharoze vinu, na drugi strani pa so "glavni igralci", kot denimo Španija, Italija, Grčija, pojasnjujejo viri. Francija naj bi bila nekje vmes zaradi svoje raznolikosti. Kot je pri tem zatrdila komisija, bosta vprašanji glede saharoze in pomoči za mošt zaradi svoje povezanosti vedno obravnavani "paralelno". Komisarka je povedala, da soglasja o vinskih vprašanjih ni bilo, da je slišala veliko kritike in malo konkretnih rešitev.

Pomembna za Slovenijo je bila tudi odločitev glede reforme sladkornega sektorja, skladno s katero naj bi bili slovenski pridelovalci sladkorne pese upravičeni do dodatnih 12,5 milijona evrov pomoči, je povedal Jarc. Vendar pa tako kmetijsko ministrstvo kot Evropska komisija niso mogli natančno napovedati, kdaj bodo pridelovalci denar dejansko prejeli.

Kmetijski ministri sicer niso sprejeli odločitve o gensko spremenjeni koruzi. Dosegli niso kvalificirane večine niti za niti proti dajanju na trg treh različnih gensko spremenjenih vrst koruze, pri čemer se je Slovenija "skladno s previdnostnim načelom" glasovanja vzdržala. Sedaj bo o tem ponovno odločala Evropska komisija, ki bo najverjetneje odobrila uporabo omenjene koruze.(STA)