Opozorilo novinkam glede črpanja denarja, Slovenija med boljšimi
V celotni malhi proračuna EU pa je država prejela 0,4 odstotka sredstev oziroma 406 milijonov evrov, kar je podobno kot Latvija. Manj so prejeli le še Estonija, Ciper in Malta. Od teh sredstev je bilo v Sloveniji največ - 39,4 odstotka - denarja, namenjenega kmetijstvu, 22,4 odstotka strukturnim ukrepom, 19,3 odstotka notranjim politikam, 1,9 odstotka administraciji, 17 odstotkov pa je bilo iz naslova predpristopne pomoči.
Delež proračunske porabe v desetih novih članicah se je sicer leta 2006 v primerjavi z letom 2004 skorajda podvojil in je znašal 11,5 milijarde evrov oziroma skoraj 12 odstotkov, je sporočila komisija. Največ sredstev med novinkami je seveda prejela Poljska (5,3 milijarde evrov, kar je za 1,3 milijarde več kot v letu poprej), sledita Madžarska in Češka.
"Globalno je to pozitivni trend za nove članice, saj so vse prejele več denarja kot v letu 2005. A vendar, letos morajo biti še boljše, predvsem v kohezijski politiki," je komentirala komisarka za proračun. Letošnje leto je namreč prvo, v katerem bi lahko nove države EU zaradi pravila N+2 izgubile sredstva. To pravilo določa, da mora država sredstva dodeljena v letu N (denimo 2004), porabiti najkasneje v letu N+2 (v tem primeru 2006), sicer pride do izgube denarja.
Komisarka je države oziroma vlade opozorila, da so same odgovorne za črpanje in da Bruselj ne bo sprejel nikakršnih izgovorov, če bo prišlo do izgube sredstev. Na vprašanje, ali gre v primeru slabega črpanja za administrativne ali politične težave, je odgovorila, da je res veliko volitev in sprememb v vladnih strukturah, a bi se moral "institucionalni spomin" v nacionalnih upravah ohranjati. Ta namreč kaže odnos države do evropskih sredstev, ki so povečini naravnana dolgoročno, je prepričana komisarka, ki je priznala še, da so imele v začetnem obdobju po vstopu v EU težave prav vse države.
Najbolj so se na področju strukturnih skladov v lanskem letu izkazale Irska (90-odstotna realizacija), Avstrija (86 odstotkov), Portugalska (82 odstotkov), Nemčija in Finska (obe 81 odstotkov). Med najslabšo trojico spadajo Ciper (41 odstotkov), Latvija (45 odstotkov) in Češka (46 odstotkov), medtem ko je bila med novinkami najboljša Malta (69 odstotkov).
Velja poudariti, da je kar 60 odstotkov (57,8 milijarde evrov) vsega evropskega denarja v letu 2006 pobralo pet držav in še to so vse stare članice: Francija, Španija, Nemčija, Italija in Velika Britanija. Od prejetega denarja največji delež predstavljajo kmetijstvo (največ dobi Francija) in strukturni ukrepi (največ prejme Španija). Prve štiri omenjene države so vsaka prejele čez deset odstotkov vseh sredstev iz proračuna, medtem kot je sedem članic, med njimi Slovenija, prejelo manj kot odstotek letnega proračuna EU za leto 2006. V deležu svojega BND je zaradi administrativnih sredstev največ prejel Luksemburg (4,34 odstotka), sledijo Grčija, Litva, Malta, Latvija in Poljska. V zadnjih sedmih letih je največ denarja prejela Španija.
Komisarka Grybauskaite, ki je danes v Bruslju predstavila finančno poročilo za leto 2006 hkrati s podatki o črpanju iz naslova kohezijske politike EU, je povedala, da finančni podatki za lani potrjujejo pozitivni trend v razvoju proračuna EU, saj se več sredstev namenja spodbujanju konkurenčnosti, izboljšave v spremljanju in načrtovanju proračuna pa so stopnjo izvrševanja proračuna obdržale na "zgodovinsko visokem nivoju" (99,3 odstotka).
Leto 2006 je zadnje leto v finančnem obdobju 2000-2006, zato se je poraba za namen konkurenčnosti za rast in zaposlovanje dvignila kar za 70 odstotkov, neposredna podpora izključno konkurenčnosti pa za 19 odstotkov. Od skupaj 106,6 milijarde evrov je bilo tako za konkurenčnost in kohezijsko politiko namenjenih 37 odstotkov sredstev, za odtenek manj - 35 odstotkov - pa neposrednim plačilom v kmetijstvu. Ukrepom razvoja podeželja, ribištvu in okolju je bilo namenjenih 12 odstotkov sredstev, pet odstotkov pa je šlo za krepitev EU kot globalnega igralca v svetu.
V letu 2006 so nacionalna vplačila v proračun EU znašala 87,3 milijarde evrov, največje plačnice pa ostajajo Nemčija (petina celotnega proračuna), Francija (17,6 odstotka), Italija (13,7 odstotka), Velika Britanija (11,3 odstotka) ter Španija (9,9 odstotka). Tradicionalni lastni viri so znašali 15 milijard evrov, presežek iz leta 2005 2,4 milijarde ter drugi viri še 3,7 milijarde evrov.
V relativnem smislu se je obseg proračuna EU znižal iz 0,97 odstotka BND EU leta 2005 na 0,93 odstotka BND lani. (STA)