Novice

Kot je dejal tiskovni predstavnik komisije Johannes Leitenberger, izraža predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso solidarnost tako z družinami žrtev nedavnih neurij kot tudi s tistimi, ki so v nesreči izgubili domove. Evropska komisija bo, kot je v navadi, z oblastmi prizadete države proučila možnosti za morebitno pomoč, je tudi napovedal Leitenberger. Kot je še dejal, bo Barroso o tem poslal pismo slovenskemu premieru Janezu Janši.

Slovenija bi lahko iz solidarnostnega sklada prejela pomoč za škodo, ki ni bila zavarovana, pojasnjuje komisija. Lahko pa prejme pomoč tudi za zaščito bolnišnice Franje pred morebitno nadaljnjo škodo, pravijo v komisiji, kjer so tudi poudarili, da poznajo bolnišnico Franjo, ki jo je želela Slovenija uvrstiti na seznam svetovne dediščine Unesca.

Slovenija naj, kot poudarjajo v komisiji, sprejme vse ukrepe za zaščito bolnišnice Franje, ki so potrebni, da ne bi prišlo še do večje škode. Nato lahko država dobi sredstva, ki jih je vložila v nujne ukrepe zaščite, povrnjene, zagotavljajo v Bruslju. Pomoč pa ni namenjena ponovni obnovi, temveč v prvi vrsti zaščiti in ponovni uporabi - denimo cest, mostov ipd.

A pobuda za morebitno pomoč iz solidarnostnega sklada mora priti s strani Slovenije, saj komisija tovrstne pomoči ne namenja avtomatično, je za STA danes poudarila tiskovna predstavnica komisarke za regionalno politiko Eva Kaluzynska. Država mora za pomoč zaprositi v desetih tednih, v svoji dokumentaciji pa mora navesti tudi celotno škodo, ki je bila prizadejana. Škoda pa mora v Sloveniji znašati več kot omenjenih 164 milijonov evrov, da je sploh lahko Slovenija upravičena do povračila. Za vsako državo je ta meja določena posebej na osnovi njenega bruto nacionalnega dohodka.

Ob tem je komisija Slovenijo pozvala, naj država za pomoč zaprosi tudi v primeru, če še nima vseh podatkov o nastali škodi. V dokumentacijo je namreč mogoče vnesti samo prvo oceno o škodi, ko pa so znani končni podatki, se dokumentacija ustrezno dopolni, pravijo v Bruslju.

Komisija sicer nima določenega roka, v kolikšnem času mora sprejeti odločitev o morebitni pomoči prizadetemu območju. Nanj lahko tudi pošlje svoje ljudi, kar bi lahko v primeru Slovenije storili tudi zaposleni v Predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani. Ti potem pripravijo poročilo, a v splošnem komisija "zaupa lokalnim oblastem".

Doslej še niso prejeli zahteve za pomoč od držav, v katerih so letos divjali požari, vendar komisija pričakuje, da bo denimo Grčija zaprosila za pomoč iz solidarnostnega sklada. Država najverjetneje še ocenjujejo celotno nastalo škodo, je pa letos zaradi poplav za pomoč zaprosila Velika Britanija, je še pojasnila komisija.

Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen leta 2002. Za njegovo pomoč lahko v primeru večjih naravnih nesreč zaprosijo tako države članice kot tudi pristopnice. Komisija oceni dokumentacijo, ki jo pripravi država, da bi tako denar res porabili za najnujnejše potrebe. Od ustanovitve sklada do danes je komisija prejela 41 zahtev za pomoč, pri čemer je sredstva odobrila v 22 primerih.

Letos je komisija pomoč iz solidarnostnega sklada namenila Nemčiji in Franciji, v tem trenutku pa še proučuje zahteve Španije, Velike Britanije in Cipra. V Bruslju pričakujejo še dodatne zahtevke za pomoč iz Grčije in Francije. Komisija je za obdobje 2007-2013 že predlagala izboljšano delovanje sklada, ki bi povrnil škodo tudi iz drugih nesreč, ne le naravnih katastrof, čemur je naklonjen tudi Evropski parlament, a se morajo do predloga še opredeliti države članice EU. (STA)