Novice

Bruselj namreč ocenjuje, da je praksa velikih energetskih podjetij, na primer Eona v Nemčiji ali EDF v Franciji, ki proizvajajo elektriko in plin ter hkrati prenašajo energijo distributerjem, v nasprotju s pravili poštene konkurence in prizadevanji za zagotavljanje ustreznih cen potrošnikom.

"To ne le onemogoča konkurenčnost, temveč ogroža dolgoročno varnost dobave in preprečuje nastajanje novih podjetij za obnovljivo energijo," je poudaril Barroso. Ker so podjetja tudi lastniki prenosnih omrežij, potrošniki nimajo druge izbire, kakor da elektriko in plin kupijo od njih.

Komisija zato predlaga, da bi se podjetja takšnim "navzkrižnim interesom" izognila tako, da bi podjetja, ki skrbijo za dobavo elektrike in plina, ločila od podjetij, ki skrbijo za prenos elektrike in plina distributerjem. Vendar naj bi podjetja lahko ohranila pravno lastništvo obeh vej, dokler bi ju vodil "neodvisni sistemski operater".

Državni sekretar na nemškem gospodarskem ministrstvu Joachim Wuermeling je ob tem menil, da gre tudi slednji predlog predaleč, saj za energetska podjetja odločitev, da se odrečejo prenosnim omrežjem, s poslovnega vidika ni dobra.

Po mnenju združenja nemških energetskih podjetij predlog o ločevanju dejavnosti ne bo izboljšal ne konkurence ne varnosti oskrbe z energijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Štirje nemški energetski velikani - Eon, RWE, EnBW in Vattenfall - proizvedejo 80 odstotkov nemške elektrike in so lastniki električnega omrežja.

Drugi vidik svežnja ukrepov za liberalizacijo energetskega trga se nanaša na zaostritev pogojev za nastopanje tujih energetskih podjetij na evropskem trgu. Predsednik komisije se je namreč danes zavzel za "stroge pogoje" za tuja energetska podjetja, ki želijo vlagati v Evropi.

"Za zaščito odprtosti naših trgov potrebujemo stroge pogoje glede lastništva v tujih podjetjih ter tako zagotoviti, da bomo vsi igrali po enakih pravilih," je poudaril Barroso. To je pomembno, saj naj bi se odvisnost EU od uvoza zunanje energije do leta 2030 zvišala s 50 odstotkov na 65 odstotkov celotne energetske potrošnje.

"Zunanji dobavitelji so ključni za našo energetsko prihodnost in z glavnimi dobavitelji si prizadevamo razviti energetska partnerstva. Del teh partnerstev je, da na naših trgih igrajo dejavno vlogo, vendar na podlagi enakih in poštenih pogojev, tako kot naša podjetja," je pojasnil Barroso. Ti ukrepi naj bi bili sicer namenjeni predvsem ruskemu energetskemu velikanu v državni lasti Gazpromu.

Iz omenjenega podjetja so že sporočili, da bodo preučili, kako bodo predlogi komisije vplivali na varnost oskrbe, konkurenčnost evropskih energetskih trgov in nenazadnje tudi na cene energije v EU. Ruski poslanec in vodja odbora ruske dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačev pa je dejal, da Rusija ne bo večno človekoljubna in ne bo več dolgo žrtvovala svojih nacionalnih interesov na oltarju navideznega partnerstva z EU.

Nov, sicer že tretji v zadnjem desetletju, sveženj ukrepov komisije za liberalizacijo trga elektrike in plina bo vplival tudi na razmere v Sloveniji, je v sredo v Ljubljani pojasnil predstavnik generalnega direktorata Evropske komisije za energijo in transport Jan Gerrit Westerhof. Kot je izpostavil, bo moralo priti do ločitve med glavnim slovenskim uvoznikom plina Geoplinom in Geoplinom plinovodi, ki upravlja s sistemom prenosa plina do distributerjev.

Glavnina obravnave novega svežnja predlogov bo sicer potekala v času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta, so po predstavitvi svežnja sporočili slovenski diplomatski viri v Bruslju. Slovenija sicer nove predloge še podrobneje analizira, v prvem odzivu pa jih ocenjuje kot "dobre za potrošnike" in "korak naprej pri oblikovanju enotnega evropskega energetskega trga".

Sicer bo za uveljavitev predlogov po mnenju Westerhofa potrebnih še več mesecev, da bodo potrjeni v Svetu EU in v Evropskem parlamentu. Portugalsko predsedstvo EU bo sedaj zastavilo delo, ki se bo nadaljevalo tudi v času slovenskega predsedovanja. "Od Slovenije bo odvisno, kako bo pospeševala zakonodajni postopek; lahko bo določala dnevni red in določala bo, koliko bo sestankov o tej temi," je pojasnil Westerhof. (STA)