Novice

Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je dejala, da veliko pričakuje od slovenskega predsedovanja EU. Poudarila je, da "čaka Slovenijo veliko dela na resničnih dosjejih na področju kmetijstva, ključen pa bo vmesni pregled CAP". Izrazila je pričakovanje, da bo Sloveniji uspelo v času njenega predsedovanja uniji doseči politični dogovor o tem vprašanju, nasploh pa se ji zdi pomembno, da bo Slovenija v času, ko bo na čelu EU, sledi zastavljenemu urniku. Dokument o vmesnem pregledu CAP bo sicer predstavljen 20. novembra, je dejala.

Predsedujoči svetu kmetijskih ministrov, portugalski minister Jaime Silva je za STA povedal, da Sloveniji ne bo dajal nobenih nasvetov, saj "popolnoma zaupa slovenskemu ministru za kmetijstvo Iztoku Jarcu". Poudaril je, da ne verjame v male ali velike države, saj je vedno dovolj možnosti za dogovor. Slovenija, čeprav manjša država članica EU, po njegovem ni v slabšem položaju v primerjavi s Francijo, ki predsedovanje EU prevzema prav iz rok Francije.

Slovenija se je v Portu s Francijo dogovorila za srečanje, na katerem naj bi strani predstavili svoje poglede na vmesni pregled skupne kmetijske politike EU ter tudi vinsko reformo. Francija je sicer že na glas govorila o nekaterih svojih predlogih reforme CAP, a minister Jarc pravi, da Sloveniji podrobnosti niso znane. Dejal je, da najverjetneje konkretnih operativnih predlogov sprememb Francija nima, s francoskim kmetijskim ministrom Michelom Barnierjem - ta je nedavno obiskal Ljubljano - pa o tem tudi nista govorila.

Med sporne točke pri vmesnem pregledu CAP, s katerimi bi se lahko soočila Slovenija v času predsedovanja, spada denimo obvezna modulacija. Slovenija jo podpira, čeprav za nove države do leta 2013 ta še ne bo veljala, je pojasnil Jarc. Da je prenos dela sredstev iz neposrednih plačil kmetom v ukrepe razvoja podeželja pomemben za nadaljnjo krepitev konkurenčnosti podeželskih regij, sta se sicer strinjala komisarka in minister, Slovenija pa se glede na reformo evropskega proračuna po letu 2013 zavzema za ohranitev sredstev za namen kmetijstva in razvoja podeželja vsaj na sedanji ravni. Pri vinski reformi med sporna vprašanja spadajo dodajanja sladkorja in saharoze, krčenje vinogradov ter ukinitev destilacije, pravi minister Jarc.

Komisarka Fischer Boel ni želela izdati podrobnosti dokumenta, ki bo dan v javnost novembra. Zatrdila je le, da ne gre za "nobene konkretne številke". Te bi se sicer lahko nanašale na največje zneske, ki jih posamezno kmetijsko gospodarstvo lahko prejme, ter tudi na minimalne kmetijske površine, upravičene do podpore.

Tiskovni predstavnik komisarke Michael Mann je ob robu zasedanja pojasnil, da je komisarka ministrom dejala, da lahko pričakujejo predlog o zvišanju deleža za modulacijo. To pomeni, da bo komisija predlagala večji delež prenosa sredstev iz neposrednih plačil kmetov (t. i. prvega stebra) za namen razvoja podeželja (t. i. drugi steber).

Po mnenju Bruslja je namreč obseg proračuna za razvoj podeželja premajhen, zato naj bi predlog o modulaciji šel v smeri povečanja prenosa iz 5 na 13 odstotkov proračuna do leta 2013, ki je namenjen neposrednim plačilom kmetom, vendar to ne bi veljalo za kmetije, ki prejmejo manj kot 5000 evrov pomoči. "In prav te so v večini, tako da bi prenos zajel manjšino," je pojasnil Mann. Modulacija za nove države članice, tudi Slovenijo, do leta 2013 sicer ne velja, je dodal minister Jarc.

Kmetijski ministri EU so sicer potrdili pomembnost nadaljnje politike razvoja podeželja v EU in se posvetili možnostim za njihov nadaljnji razvoj. Strinjali so se, da je potrebno evropski agroživilski sektor prilagoditi trenutnemu stanju na kmetijskih trgih, vključno z večjim pritiskom na cene in razpoložljivost surovin. Slovenija je izpostavila pomen skupne politike EU na tem področju za države, med njimi Slovenijo, ki imajo uravnotežen proračun med prvim in drugim stebrom CAP.

Jarc je izpostavil še pomen agroživilske verige za trajnostni in uravnotežen razvoj podeželja, komisarka Fischer Boelova pa je zaradi občutnih zvišanj nekaterih živil napovedala pozorno spremljanje vseh neupravičenih dvigov cen. Po njenih besedah naj bi k porastu cen osnovnih živilskih proizvodov, kot je kruh, sama cena surovine prispevala zgolj okoli 4 do 5 odstotkov, kruh pa se je podražil za veliko več - v Sloveniji naj bi se denimo cene kruha, pekovskih izdelkov, moke in testenin ter mlevskih izdelkov v povprečju zvišale za 10 do 15 odstotkov.

Kakšen bo razvoj ravni cen živil v prihodnje, bo odvisno tudi od zunanjih dejavnikov - od podnebnih sprememb, poplav, suš, je napovedala Fischer Boelova. Med zunanjimi dejavniki je omenila tudi zamrznitev izvoza iz Ukrajine in dajatve na izvoz iz Rusije. Minister Jarc je povedal, da je do izrazitejšega porasta cen živil prišlo v novih državah članicah EU, saj imajo stare članice večje zaloge in "niso toliko odvisne od uvoza". (STA)