Novice

Kartone, na katerih bodo podatki o imenu, priimku in številki osebne izkaznice ter prostor za vstopne in izstopne žige, bo izdajala Hrvaška, je še povedal Mate. Ministri so se tudi dogovorili, da bo čez dve leti opravljena evalvacija te prakse, s katero bo preverjeno, ali se pojavljajo zlorabe, je razložil minister.

"Postopki bodo zelo enostavni, kartončki bodo minimalno zaščiteni. To bo samo pripomoček k osebni izkaznici, ki je potovalni dokument. S tem bo izpolnjena zahteva schengenskega zakonika, da je obvezno žigosanje potovalnih dokumentov. Osebna izkaznica nima možnosti žigosanja, zato ta rešitev," je pojasnil Mate.

Slovenski minister je tako ob tem hrvaške državljane pozval, naj spoštujejo določbe - da lahko z osebno izkaznico in posebnim kartonom potujejo samo v te tri države. Za vse druge članice schengenskega prostora pa potrebujejo potni list, tako kot do sedaj, je poudaril Mate.

Takšna rešitev sicer ni presedan. Podobna rešitev naj bi bila namreč za prehajanje meje dosežena v primeru Avstrije in Slovenije, ko je bila ta kandidatka za članstvo, ter v primeru Cipra in Malte, Švice, Liechtensteina in San Marina pa tudi Avstralije.

S to rešitvijo, ki bo začela veljati s schengensko širitvijo, Slovenija, Madžarska in Italija, ki imajo sedaj s Hrvaško za prehajanje meje sklenjene posebne dvostranske sporazume, izpolnjujejo določila schengenskega pravnega reda, ki za prestop zunanje meje EU zahteva potne liste.

Odločitev ministrov je pozdravil tudi komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini. Doseženo je politično soglasje, notranji ministri so se strinjali s predlogom, ki bo hrvaškim državljanom olajšal prehajanje mej teh treh držav, je dejal.

Notranji ministri EU so sicer pregledali napredek v pripravah devetih novink na širitev schengenskega prostora. Vse kandidatke so začele v začetku septembra uporabljati nabor policijskih podatkov iz schengenskega informacijskega sistema (SIS) in trenutno v državah potekajo evalvacije uporabe teh podatkov.

V Sloveniji je evalvacija končana in vse deluje po pričakovanjih, je povedal minister Mate. "To je zadnja evalvacija schengenskega informacijskega sistema," je potrdil in dodal, da bo dokončno evalvacijsko poročilo pripravljeno konec meseca, dokončna odločitev o schengenski širitvi pa bo sprejeta v začetku novembra.

V SIS je zabeleženih približno 17 milijonov podatkov, do katerih imajo dostop vse države v sistemu. Sistem SIS vsebuje samo točno določene kategorije podatkov - o iskanih ali pogrešanih osebah ter osebah, ki se jim tajno sledi, pa tudi podatke o ukradenih ali kako drugače odtujenih vozilih in drugih predmetih, kot so osebni dokumenti, orožje in denar.

Vključitev v schengenski informacijski sistem in njegova ustrezna uporaba pa ni edini pogoj za vstop v schengensko območje. Vsaka schengenska kandidatka mora ob tem zagotoviti tudi polno pripravljenost na področju policijskega sodelovanja, varstva podatkov, izdajanja vizumov ter izvajanja nadzora kopenske, morske in zračne meje.

Razmere glede izpolnjevanja slednjih pogojev so trenutno takšne, da so evalvacije izvajanja nadzora na kopenskih mejah v vseh devetih schengenskih kandidatkah pozitivne, je povedal Mate. V primeru Slovenije je bila julija opravljena še dodatna evalvacija letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, pri kateri je pričakovati pozitivno poročilo.

Dokončno odločitev o odpravi nadzora na notranjih mejah v devetih novinkah EU ter o natančnem datumu schengenske širitve bodo sprejeli notranji ministri EU na zasedanju 7. in 8. novembra. Po pričakovanjih naj bi bile kopenske in morske meje odpravljene teden pred božičem - to je vnovič potrdil Frattini -, zračne pa ob spremembi letalskih voznih redov marca prihodnje leto. (STA)