Novice

Šolanje predčasno opusti eden od šestih mladih Evropejcev, brez zaposlitve pa je 4,6 milijona mladih med 15 in 24 let. V EU znaša povprečna stopnja brezposelnosti mladih kar 17,4 odstotka, v Sloveniji slabih 15 odstotkov. Najnižja je sicer na Nizozemskem (okoli šest odstotkov), približno 30 odstotkov brezposelnih mladih - kar je največ v uniji - pa imajo na Poljskem. Članice EU naj bi sicer do leta 2010 omenjeno stopnjo brezposelnosti znižale na deset odstotkov, a zdi se, da je to negotovo, je zapisano v danes predstavljenem dokumentu.

V Bruslju poudarjajo, da bo EU vedno bolj odvisna od svoje mlajše generacije, saj se prebivalstvo Evrope čedalje hitreje stara, število mladih delavcev pa upada. Pri tem pa mladi pogosto niso dovolj pripravljeni, da prevzamejo omenjeno odgovornost. "Mladi morajo čutiti, da imajo pomembno vlogo v družbi," pravi komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade Jan Figel.

Komisarja Špidla in Figel sta zato izpostavila, da je treba tako na ravni EU kot tudi nacionalni ravni "več in bolj zgodaj vlagati v izobraževanje mladih in zdravje mladih ter izboljšati prehode od izobraževanja k delu". Prav tako poudarjata pomembnost vključevanja mladih v civilno življenje in v družbo kot celoto.

Opozorila sta še na prezgodnjo opustitev šolanja med mladimi oziroma njihovo prenizko izobrazbo, drug problem pa prenizka izobrazba mladih. Kljub siceršnjemu boljšemu in obsežnejšemu izobraževanju v zadnjih 25 letih stopnja brezposelnosti mladih ni upadla. Izzivi, s katerimi se med odraščanjem spopadajo mladi, so postali bolj kompleksni od tistih, ki jih je doživljala generacija njihovih staršev. Prehod iz šole do zaposlitve je zapleten - približno četrtina mladih Evropejcev nima znanj, spretnosti in sposobnosti, potrebnih za vključitev na trg dela.

V predstavljenem dokumentu komisija tako poziva države članice, da okrepijo prizadevanja na področju zmanjševanja oziroma preprečevanja predčasnega zaključevanja šolanja in zagotavljanja zgodnjega izobraževanja. Nadalje je treba dati več poudarka prožni varnosti in pomoči mladim, da čim prej po končanju šolanja najdejo prvo zaposlitev. Treba je tudi ustvariti boljše povezave med podjetji in izobraževalnimi ustanovami, po drugi strani pa mlade bolj spodbujati k podjetništvu in samozaposlovanju. Mladi naj tudi sodelujejo pri odločanju in ocenjevanju v mlade usmerjenih politik s krepitvijo obstoječega partnerstva med mladimi, njihovimi organizacijami in institucijami EU.

Dokument komisije vsebuje tudi predloge o pripravi rednih poročil o mladih, ki bi omogočila boljše razumevanje problematike in okrepila medsektorsko sodelovanje, pa tudi pobudo o Evropski listini kakovosti za delovne prakse leta 2008 za spodbujanje delovnih praks in boj proti zlorabam ter nenazadnje še novo zdravstveno strategijo, ki podpira prilagojene ukrepe za mlade.

Komisarja Figel in Špidla bosta dokument mladim predstavila 16. septembra na prireditvi mladih v Lizboni, ki bo večinoma posvečena tej pobudi, napovedala pa sta tudi forum, kjer bo komisija predstavila strukturo oziroma potrebe po službah v prihodnosti. Pri tem sta oba komisarja zagotovila, da EU ne potrebuje zgolj "inženirjev", temveč tudi strokovnjake humanističnih ved, saj se družboslovje in naravoslovje dopolnjujeta. (STA)