Novice

Slovenija je bila sicer prva med devetimi kandidatkami za vstop v schengenski prostor, ki se je popolnoma priključila na centralni schengenski informacijski sistem v francoskem Strasbourgu, je konec julija po srečanju notranjih ministrov schengenskih kandidatk v Bratislavi sporočil slovenski minister Dragutin Mate.

Sistem SIS vsebuje samo točno določene kategorije podatkov, in sicer o iskanih ali pogrešanih osebah ter osebah, ki se jim tajno sledi, pa tudi podatke o ukradenih ali kako drugače odtujenih vozilih in drugih predmetih, kot so osebni dokumenti, orožje in denar.

SIS je sestavljen iz centralnega sistema v Strasbourgu, kjer so shranjeni vsi podatki, ki jih države vnašajo preko svojih nacionalnih sistemov. V SIS je zabeleženih približno 17 milijonov podatkov, do katerih imajo dostop vse države v sistemu. Podatki, ki jih bo vanj vnašala Slovenija, bodo torej dostopni vsem članicam schengna.

Ali novinke policijske podatke uporabljajo in vnašajo ustrezno, bo preverila schengenska evalvacijska skupina v drugi polovici septembra. Po podatkih slovenske policije bo skupina delovanje sistema v Sloveniji pa tudi uresničevanje drugih določil schengenskega pravnega reda preverila 16. in 17. septembra.

Novinke so se na centralni schengenski informacijski sistem priključile s pomočjo alternativnega sistema SIS I za vse, ki ga je predlagala Portugalska zaradi velikih zamud s sistemom druge generacije SIS II, ki naj bi ob širitvi nadomestil in nadgradil sistem starih članic SIS I. SIS II naj bi bil operativen konec leta 2008.

Evropska komisija je prepričana, da bosta tako projekt SIS I za vse kot SIS II izvedena po načrtih. To bi pomenilo, da bi Slovenija in še osem novink iz širitvenega vala 2004 (razen Cipra) nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah odpravile konec tega leta, na zračnih pa marca prihodnje leto.

Vključitev v računalniško bazo podatkov oziroma schengenski informacijski sistem je sicer le eden od pogojev za vstop države v schengen. Država mora ob tem zagotoviti tudi pripravljenost na področju policijskega sodelovanja, varstva podatkov, izdajanja vizumov ter izvajanja nadzora kopenske, morske in zračne meje.

V schengenskem prostoru brez nadzora nad notranjimi mejami je sedaj 15 držav - 13 starih članic unije brez Velike Britanije in Irske ter Norveška in Islandija. Odprava nadzora nad notranjimi mejami unije velja za eno najbolj otipljivih prednosti članstva v uniji, saj je simbol temeljne svoboščine unije - svobode gibanja. (STA)