Novice

Biogoriva prve generacije so pridobljena iz poljščin, namenjenih za prehrano, kot so oljna ogrščica, pšenica, koruza, sončnica, sladkorna pesa, sladkorni trs in soja. Najbolj razširjeni biogorivi prve generacije na svetu sta biodizel, ki se pridobiva predvsem iz oljne ogrščice in katerega glavni proizvajalec je prav EU, ter bioetanol, ki se pridobiva iz sladkorne pese, koruze, pšenice in sladkornega trsa in katerega glavna svetovna proizvajalca sta Brazilija in ZDA.

Biodizel in bioetanol se trenutno večinoma uporabljata v nizkoodstotnih mešanicah z navadnim dizlom oz. bencinom - v uniji je na primer najbolj razširjena 5-odstotna mešanica. Vse višjeodstotne mešanice oz. uporaba 100-odstotnega biodizla in bioetanola pa terjajo razvoj novih vrst motorjev.

Biogoriva druge generacije pa so pridobljena iz ostankov rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava ipd. Vključitev teh v proizvodnjo biogoriv bi omogočila za do 40 odstotkov večji energijski izkoristek na hektar poljščin, obenem pa ne bi bilo treba širiti kmetijskih površin za proizvodnjo biogoriv na račun površin za proizvodnjo hrane. Uporabljali bi se lahko tudi viri z območij, ki niso namenjeni kmetijstvu ter celo živalski iztrebki in odpadki iz klavništva.

Biogoriva druge generacije, med katerimi se najpogosteje omenjajo celulozni etanol, biodimetileter, utekočinjeni plin iz biomase ter bioplin, so potencialno energetsko bolj učinkovita, ekonomsko bolj upravičena ter lahko bolj prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov v ozračju. Proizvodnja biogoriv druge generacije pa je po zaenkrat dostopni tehnologiji za 30 do 70 odstotkov dražja od proizvodnje biogoriv prve generacije, zato bo njihov delež v celotni proizvodnji v prihodnosti po napovedih ostal omejen.

Marca sprejeta zaveza o 10-odstotnem deležu biogoriv je sicer nadgradnja ciljev direktive o biogorivih, po kateri naj bi članice do konca leta 2005 dosegle 2-odstotni delež biogoriv v celotni porabi goriv v transportnem sektorju. Do leta 2010 pa naj bi se ta delež zvišal na 5,75 odstotka.

Čeprav se je delež biogoriv v celotni porabi goriv v transportnem sektorju v EU med letoma 2000 in 2005 več kot podvojil, pa je ta ob koncu leta 2005 v povprečju še vedno znašal le odstotek. Samo Nemčija (3,8 odstotka) in Švedska (2,2 odstotka) sta dosegli oz. presegli 2-odstotni delež.

Britanski tednik Economist kot glavni razlog za neuspeh omenja dejstvo, da so biogoriva v primerjavi s fosilnimi gorivi kljub vsem oblikam spodbujevalnih ukrepov, kot so npr. finančne spodbude za proizvodnjo biogoriv, kmetijske subvencije za pridelavo rastlin z energetskim potencialom ter davčne olajšave, še vedno predraga.

Opozarja tudi na protekcionistične ukrepe unije. Ti ovirajo trgovino z biogorivi iz držav v razvoju, predvsem Brazilije, ki so energetsko bolj bogata, cenejša ter okolju prijaznejša. Tehnične specifikacije EU pa istočasno postavljajo v boljši položaj biogoriva iz v Evropi pridelanih poljščin.

Evropski komisar za trgovino Peter Mandelson je sicer ob robu julijskega vrha EU-Brazilija poudaril, da bo Evropa odprta za uvoz biogoriv. Bo pa zmanjšanje ovir za uvoz biogoriv iz Brazilije odvisno predvsem od uspeha pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine.

Da bi okrepila uporabo biogoriv v uniji, je Evropska komisija februarja sprejela tudi strategijo za biogoriva. V njej izpostavlja sedem ključnih področij. To so spodbujanje povpraševanja po biogorivih, poudarjanje okoljskih koristi, razvijanje proizvodnje in distribucije biogoriv, povečanje količine surovin za biogoriva, krepitev trgovine z biogorivi, podpiranje držav v razvoju ter raziskave in razvoj. Komisija ugotavlja, da so za spodbujanje uporabe biogoriv potrebni skupni ukrepi kmetijske, industrijske, znanstvene, davčne, okoljske ter kohezijske politike.

Okoljske organizacije pa glede proizvodnje biogoriv opozarjajo predvsem na nujnost sonaravne pridelave rastlin z energetskim potencialom, ki ne ogroža biotske raznovrstnosti in ne povečuje emisij toplogrednih plinov v ozračju. Spodbujati bi morali le pridelavo tistih rastlin, ki v celotnem ciklu - od pridelave, prek predelave do porabe - resnično prispevajo k zmanjšanju izpustov in zmanjšanju porabe energije. V državah v razvoju bi morala EU spodbujati tak način proizvodnje biogoriv, ki ne bo ogrožal oskrbe s prehrano.

Evropska agencija za okolje (EEA) celo pravi, da so energijski prihranki ter znižanje emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji biogoriv veliko manjši kot pri neposrednem kurjenju biomase v elektrarnah, zato kmetijskih površin namenjenih pridelavi poljščin za biogoriva nikakor ne bi smeli širiti na račun gozdov in drugih nekmetijskih površin. (STA)